Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Likovno izražanje in tehnike


Nosilci: izredni profesor dr. Žbona Tilen


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: LIKOVNO IZRAŽANJE IN TEHNIKE
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. mag. Tilen Žbona
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

45

1,5

študij literature in virov (ŠL)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • Opravljeni predmeti: Teorija likovnosti.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka pozna ustvarjalni proces od koncepta prek realizacije do refleksije. Razume interakcijo in uspešnost komunikacije v procesu likovne umetnosti. Pozna sredstva likovnega izražanja in oblikovalna načela ter jih preko različnih miselnih in oblikovalnih strategij zna uporabiti pri likovnem izražanju z uporabo različnih likovnih materialov, orodij in postopkov. Razvija ustvarjalnost, razumevanje in doživljanje likovne umetnosti ter problemov sodobne likovne in vizualne kulture. Analitično vrednoti likovne (in)formacije in pojave. Krepi zavedanje o uporabnosti likovnosti v vsakdanjem zasebnem, družbenem in poklicnem življenju. Povezuje likovno snovalne vsebine z znanji, dosežki in strategijami drugih umetnostnih (film, literatura, glasba, ples, gledališče itd.) področij ter z vsebinami s področja znanosti, humanističnih ved, jezikoslovja, športa itd.

b. Splošne kompetence:

  • sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo,
  • fleksibilna uporaba znanja v praksi,
  • razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja,
  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika,
  • organizacijske in vodstvene sposobnosti,
  • poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo,
  • multikulturnost,
  • poznavanje in razumevanje vzgojnih in izobraževalnih konceptov.


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • poznavanje in razumevanje likovno teoretskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika, povezovanje teoretičnega in praktičnega dela posameznih likovnih področij,
  • vrednotenje likovne problematike v okolju.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

  • Metodika likovne vzgoje kot znanstvena veda.
  • Razvoj likovne vzgoje.
  • Likovni jezik.
  • Informacija in sporočilnost, verbalno in neverbalno izražanje.
  • Poučevanje in učenje likovnega jezika.
  • Predmetnik, učni načrt.
  • Likovno snovanje.
  • Oblikovalna področja.
  • Likovna izrazna sredstva in oblikovalna načela.
  • Likovni materiali in pripomočki - likovne tehnike.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Arnheim, R. (1981). Umetnost i vizuelno opažanje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
  • Arnheim, R. (1985). Vizuelno mišljenje. Beograd, Univerzitet umetnosti.
  • Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.
  • Butina, M. (1997). Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana, Debora.
  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana, Debora.
  • Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana, Debora.
  • Didek, Z. (1982). Raziskovanje oblikotvornosti, Ljubljana, DDU Univerzum.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Čadež Lapajne, D. (2000). Od glave do portreta. Ljubljana, Debora.
  • Karlavaris, B. (1991). Metodika likovnog odgoja 1. Rijeka, Hofbauer.
  • Rački, T. (2004). Veščina likovne kompozicije v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji, filmu, kiparstvu, arhitekturi in gledališču. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ljubljana.
  • Rački, T. (2006). Veščina risanja. 1, Predmeti in prostor. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ljubljana.
  • Rački, T. (2007). Veščina risanja. 2, Človeška figura. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ljubljana.
  • Revija Likovna vzgoja, Ljubljana, Debora.
  • Tacol, T. (2003). Likovno izražanje, Didaktična izhodišča za pouk likovne vzgoje. Ljubljana, Debora.
  • Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Debora, Ljubljana.
  • Vrlič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolski dobi. Ljubljana, Debora.


c. Dodatna literatura*:

  • Brnik, S., Hudoklin Š., V., Štular, H. (1979). Likovna umetnost. Leksikoni Cankarjeve založbe. Cankarjeva založba, Ljubljana.
  • Debecki, J. (et al.) (1998). Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Mondrijan, Ljubljana.


19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka pozna in razume: ustvarjalnost v učnem procesu, interakcijo in uspešnost komunikacije v učnem procesu, ustvarjalni proces od koncepta prek realizacije do refleksije, posebnosti izraznih sredstev in oblikovalnih načel, ravnanje z likovnimi materiali, povezanost doživljanja in izobraževanja, likovnoteoretična in praktična znanja, likovne materiale in pripomočke ter motive.

b. Uporaba:*
Pri predmetu se študent/-ka razvija lastne ustvarjalne sposobnosti za likovno izražanje preko razumevanja pojmov teorije likovne umetnosti. Izbira likovno strokovno literaturo. Išče možnosti in prenaša individualne likovne izkušnje v učni proces. Uporablja in išče nove možnosti uporabe likovnimih materialov, orodji, izraznih sredstev in oblikovalnih načel. Odpira problemska vprašanja, dileme in nakazuje probleme (produktivna vprašanja). Kritično vrednoti likovne stvaritve. Različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse. Znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.

c. Refleksija:*
Študent/-ka samostojno uporabi védenja in znanja (misli, čustva, poglede, stališča, likovne zmožnosti), prepoznava težave in individualne potrebe, se ozavešča o trajnosti izobraževanja (vseživljenjsko učenje), samokritičnosti in usmerjanja v ustvarjalne besedne in likovne rešitve (interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje likovnega mišljenja), oblikovanje samopodobe, izgrajuje osebnostni in strokovni razvoj za izpeljavo konceptov v praksi.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, individualne ali skupinske projektne naloge, referati, diskusija, portfolijo.

21. Načini preverjanja znanja:
Projektna naloga, portfolio, pisni/ustni izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z avdiovizualno opremo, učilnica za praktične aktivnosti.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Samoevalvacija, anketa.

Učni načrt pripravili: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez, asist. Eda Patru

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino