Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Zgodnje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika


Nosilci: izredni profesor dr. Medved Udovič Vida


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ZGODNJE POUČEVANJE SLOVENŠČINE KOT DRUGEGA/TUJEGA JEZIKA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

nastop in priprava na nastop (NA)

15

0,5

študij literature in virov (ŠL)

30

1

seminarska naloga (portfolio) (SN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
/

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka nadgrajuje teoretično in praktično usposabljanje za samostojno delo v prvem triletju devetletne osnovne šole:

  • nadgrajuje spoznavanje vloge učitelja v razvoju sporazumevalne zmožnosti otrok v prvem triletju devetletne osnovne šole,
  • razvija zanimanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo,
  • na vajah se usposablja za samostojno pedagoško delo.


b. Splošne kompetence:

  • Usvajanje strokovnega znanja in spretnosti s področja glotodidaktike, predvsem didaktike drugega/tujega jezika, ki bodo študentu/-ki omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju ter oplemenitile strokovno delo.
  • Seznanjanje z uporabo knjižničnih virov in elektronskih medijev ter s sodobnimi metodami in učnimi tehnikami za poučevanje drugega/tujega jezika ob upoštevanju komunikativnega pristopa.
  • Širjenje splošne razgledanosti ter kritično presojanje pridobljenih informacij.


c. Predmetnospecifične kompetence:
Študent pridobi temeljna znanja s področja zgodnjega poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika. Seznani se s kontekstom zgodnjega učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika: J1, J2 in TJ, jezik v stiku, izvorni (materni) jezik. Seznani se z značilnostmi slovenskega jezika z vidika njegovega usvajanja kot drugega/tujega jezika ter prepoznavnostjo slovenskega jezika glede na druge jezike v luči medkulturnosti. Pozna značilnosti govorcev slovenščine kot drugega/tujega jezika in razvija tolerantnost do njih. Študent se seznani z načrtovanjem in izvajanjem pouka slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti. Usposobi se za zgodnje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika otrok z različnih jezikovnih in kulturnih območij (tujci, priseljenci, pripadniki manjšin) ter spozna didaktične strategije za vključevanje teh otrok v učni proces z upoštevanjem medkulturnosti in tolerance. Spozna temeljno literaturo obravnavanega področja.

17. Opis vsebine

  • Zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika v luči medkulturnosti.
  • Razvijanje sporazumevalne zmožnosti otrok v drugem/tujem jeziku s sodobnimi didaktičnimi strategijami in uporabo IKT tehnologije
  • Šolska zakonodaja s področja poučevanja in učenja slovenščine kot drugega/tujega jezika.
  • Pedagoško delo v večkulturnem razredu.
  • Književnost kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika.
  • Otroška igra kot vir medkulturnosti in sredstvo za zgodnje poučevanje in učenje slovenščine kot drugega/tujega jezika.
  • Vloga gledališča in igre vlog pri zgodnjem poučevanju in učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika.
  • Izdelava jezikovnega portfolija in spremljanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v drugem/tujem jeziku.


18. Literatura.

a. Osnovna literatura:

  • BALOH, Barbara, KRANJC, Simona. Učenje, ustvajanje in seznanjanje z drugim jezikom v dvojezičnem okolju. V: KOVAČIČ, Kristina. Šest poučevalnih modelov za slovenščino v šolah in vrtcih v Furlaniji Julijski krajini : zgodnje učenje slovenskega jezika v jezikovno in narodnostno mešanem okolju Furlanije Julijske krajine. Trst: Deželni zavod za pedagoško raziskovanje v Furlaniji Julijski krajini: = IRRE Friuli Venezia Giulia, 2007, 2007, str. 20-29.
  • BALOH, Barbara. Opismenjevanje v slovenščini kot drugem jeziku v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. Sodob. pedagog., 2005, letn. 56, posebna izd., str. 160-173. letn. 10, št. 1, str. 29-34.
  • ČOK, Lucija (1999): Učenje in poučevanje tujega jezika. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, Koper, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije.
  • FERBEŽAR, Ina (1999): Merjenje in merljivost v jeziku (Na stičišču jezikoslovja in psihologije: nekaj razmislekov). V: SRL 4, letnik 47.
  • KRANJC, Simona (1996): Notranji in zunanji vplivi na slovnično zmožnost otrok v zgodnjem obdobju razvoja govora. V: Vidovič Muha, Ada (ur.): Jezik in čas. Zbornik. Razprave filozofske fakultete. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
  • POGORELEC, Breda (1984): K vprašanju bilingvizma in diglosije iz slovenske izkušnje. V: Dvojezičnost, individualne in družbene razsežnosti, Ljubljana.
  • Morato Vatovec, J., Vrčon Komel, M. (2004): Slovenščino imamo. Samostojni delovni zvezek za opismenjevanje in razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini v 2. razredu devetletne osnovne šole z italijanskim učnim jezikom. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
  • PREBEG – VILKE, Mirjana (1995): Otrok in jeziki. Materinščina in drugi jeziki naših otrok. Ljubljana, Sanjska knjiga.


b. Dopolnilna literatura:

  • BALOH, Barbara (1996): Položaj slovenščine pri pripadnikih italijanske narodnostne skupnosti v Slovenski Istri. Jezik in slovstvo, Letnik 41, 95/96, št.3.
  • BALOH, Barbara. Slovenščina kot drugi jezik v šolah z italijanskim učnim jezikom v Slovenski Istri. V: MIKOLIČ, Vesna (ur.), MARC BRATINA, Karin (ur.). Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2005, str. 131-147, 295-296, graf. prikazi.
  • BALOH, Barbara. Slovenščina kot drugi jezik v gimnaziji z italijanskim učnim jezikom. Slov. šoli, 2005,
  • FERBEŽAR, Ina (1996/97): Jezikovno testiranje na tečajih slovenščine kot drugega/tujega jezika. V: Jezik in slovstvo, 42, 7.
  • TITONE, Renzo (1993): Bilinguismo precoce ed educazione bilingue. Armando editore, Roma.
  • Izbrana poglavja iz knjig ter članki iz revij k posameznim vsebinskim sklopom predmeta (bodo posredovani na samih predavanjih, seminarjih in vajah).


19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*

  • Študent/-ka pozna temeljne dejavnike otrokovega razvoja.
  • Pozna in upošteva ključne dejavnike, potrebne pri oblikovanju sodobnih poučevalnih modelov slovenščine kot drugega/tujega jezika na zgodnji stopnji učenja (v predšolskem obdobju in v 1. obdobju devetletke)
  • Pozna kriterije, ki določajo sodobne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje in standarde znanja slovenščine kot drugega/tujega jezika v 1. obdobju devetletke.

b. Uporaba:*

  • Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele za razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini na zgodnji stopnji učenja.
  • Zna načrtovati letno pripravo in učno uro ter ju smiselno prilagajati otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem.

c. Refleksija:*

  • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika glede na sodobne pristope učenja jezikov v zgodnjem šolskem obdobju.
  • Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi praktičnega dela z otroki in sodelovanja z učiteljem/-ico prvega jezika.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja
Predavanja, seminarji, projektno delo, igra vlog, individualni študij predpisane literature, individualna in/ali skupinska izdelava seminarja, individualne in skupinske konzultacije, individualna evalvacija in refleksija lastnega dela, izdelava portfolija.

21. Načini preverjanja znanja:

  • pisni/ustni izpit izpit (60% ocene),
  • opravljen nastop (20% ocene),
  • seminarska naloga: pisni del, ustna predstavitev in pisna refleksija (20% ocene),


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • habilitiran visokošolski učitelj,
  • habilitiran visokošolski sodelavec.


Evalvacija

25. Metode in oblike evalvacije.:

  • samoevalvacija ob zaključku,
  • študentska anketa.


Učni načrt je pripravila: asist. mag. Barbara Baloh

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino