Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Matematična delavnica 1


Nosilci: redni profesor dr. Cotič Mara


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: MATEMATIČNA DELAVNICA 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

1

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

študij literature in virov (ŠL)

30

1

seminarska naloga (SN)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Za razumevanje vsebin predmeta in uspešno pripravo na kasnejše samostojno delo z učenci, zlasti v smislu razvijanja matematičnih pojmov in konceptov ter logično-matematičnega mišljenja, mora študent imeti usvojeno znanje elementarne matematike ter Didaktike matematike I in II. Študent mora imeti usvojena tudi znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in splošne didaktike.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

  • pozna matematične vsebine in cilje pouka matematike v prvih petih razredih osnovne šole,
  • razume pomen didaktičnih iger pri pouku matematike,
  • se seznanja z uporabo didaktičnih iger na različnih matematičnih področjih (logiki in jeziku, aritmetiki in algebri, geometriji in merjenju ter pri logiki in jeziku),
  • se seznanja s študijsko literaturo in se usposablja za samostojno uporabo le-te.


b. Splošne kompetence:
Študent:

  • vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
  • je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
  • izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.


c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

  • suvereno pomaga učencu pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
  • suvereno uporablja različne matematične didaktične igre pri vseh fazah učnega procesa
  • uvaja učenca v poznavanje in uporabo preprostega matematičnega jezika,
  • spodbuja učenca k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
  • pomaga učencu pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
  • razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira učenca k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

  • didaktična igra pri pouku matematike,
  • različne klasifikacije didaktičnih matematičnih iger,
  • didaktične igre pri logiki in jeziku,
  • didaktične igre pri aritmetiki in logiki,
  • didaktične igre pri geometriji in merjenju,
  • didaktične igre pri obdelavi podatkov statistika, verjetnost in kombinatorika.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura.

  • Orton, A. (1992). Learning Mathematics (Issues, theory and classroom practice). London: Cassell Education.
  • Diplomska dela, na temo didaktične igre pri pouku matematike.
  • Učbeniška gradiva in priročniki za pouk matematike, Učni načrt za matematiko.
  • Skemp, R. R. (1971). The Psychology of Learning Mathematics. London: Penguin Books.
  • Marjanovič Umek, Zupančič, M. (2001). Psihologija otroške igre. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Zveza prijateljev mladine. (1981). Igra in igrača. Ljubljana: ČGP Delo.
  • Bognar, L. (1987). Igra v začetnem šolanju. Ljubljana: DZS.
  • Didaktične igre v prvem in drugem razredu OŠ. Ljubljana: ZRSŠŠ, 1992.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Skemp, R. R. (1971). The Psychology of Learning Mathematics. London: Penguin Books.
  • Hodnik Čadež, T. (2004). Vloga konstruktivizma pri oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji. V: Marentič Požarnik, B. (ur.) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
  • Strokovne revije s področja: Matematika v šoli, Educational Studies in Mathematics, For
  • the Learning of Mathematics, Pedagoška obzorja, Didakta, Sodobna pedagogika, Šolsko polje, Educa
  • Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002) Teoretična zasnova modela sprememb začetnega pouka matematike v devetletni osnovni šoli.Sodob. pedagog., letn. 53, št. 2.
  • Anghileri, J. (2001). Principles and Practicies in Arithmetic Teaching (Innovative approaches for the primary school). Buckingham: Open University Press.


c. Dodatna literatura*:

  • Učni načrt za matematiko.
  • Mutić, S. (1996). Konstruktivistično poučevanje matematike. Matematika v šoli 4, str. 193 – 206
  • Orton, A. in Wain, G., Eds. (1994). Issues in Teaching Mathematics. London: Cassell.
  • Cotič, M., Zurc, J. (2004). Vloga gibalnih aktivnosti pri zgodnjem poučevanju matematike. Matematika v šoli 11. str. 142 – 154.
  • Bolt, B., Hobbs, D. (1993). 101 mathematical projects. Cambridge: Gambridge University Press.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja matematike,
  • pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja matematike,
  • pozna proces oblikovanja in definicije matematičnih pojmov, načine in oblike matematičnega sklepanja,
  • se zna natančno izražati in uporabljati matematični jezik.


b. Uporaba:*
Študent:

  • izbere ustrezne didaktične igre glede na matematično vsebino in glede na fazo učnega procesa
  • je sposoben logično-matematično razmišljati ter ustrezno in spretno uporabiti procese oblikovanja matematičnih pojmov in oblike matematičnega sklepanja pri pouku,
  • povezuje matematične vsebine z drugimi področji in matematiko na začetku šolanja poučuje celostno.


c. Refleksija:*
Študent:

  • je pozoren na svoj način poučevanja ter ga dograjuje in kvalitetno izboljšuje na osnovi izkušenj ter novih spoznanj in dognanj,
  • ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja,
  • seminarske vaje,
  • laboratorijske vaje.


21. Načini preverjanja znanja:

  • opravljena seminarska naloga,
  • pisni in ustni izpit.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom,računalnikom in projektorjem ter didaktičnimi pripomočki; študijska literatura.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec, oba habilitirana s področja didaktike matematike.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
- študentska anketa,
- pogovor s študenti.

Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino