Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Človek v medkulturnem prostoru


Nosilci: izredni profesor dr. Pelc Stanko


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ČLOVEK V MEDKULTURNEM PROSTORU
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta : izr. prof. dr. Stanko Pelc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa: obvezni

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

priprava na izpit in izpit (PI)

15

0,5

študij literature in virov (ŠL)

15

0,5

domače naloge (DN)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • temeljno srednješolsko znanje geografije, sociologije in opravljene obveznosti pri družboslovju.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka:

  • poglobljeno spoznava izbrane teme in probleme s področja medkulturnih stikov;
  • ozavesti pomen zdravih in demokratičnih odnosov v medkulturnem prostoru;
  • razume bistvo in vrednost medkulturnega prostora za človekov razvoj in družbeno blaginjo;
  • je sposoben refleksije v odnosu do svojega in na splošno človeškega ravnanja, v medkulturnem prostoru in v večkulturni družbi.


b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.
  • V pouk ustrezno vključuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Pri konkretizaciji kurikula družboslovja ustrezno povezuje in usklajuje cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj.
  • Učinkovito komunicira in sodeluje z učitelji in z drugimi delavci na šoli (timsko delo) pri interdisciplinarno zastavljenem projektnem učenju.
  • Učinkovito sodeluje s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence.
  • Vzpostavlja partnerski odnos sodelovanja z drugimi šolami in inštitucijami v šolskem okolju.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Seznanitev s temeljnimi vsebinami kulturne in politične geografije.
  • Konceptualna razprava o družbi v odnosu do prostora in časa ter razprava o utemeljenosti rabe pojma medkulturni prostor in medkulturna družba.
  • Soočenje s pojmi narod, narodnost, etnična skupina, kultura in civilizacija.
  • Območja stikov, kako se oblikujejo, kakšne odnose vzpostavljajo različne raznorodne družbene skupine in kakšne so prostorske in družbene posledice.
  • Gospodarski in prebivalstveni razlogi selitev ter s tem povezane teorije.
  • Strategije in politike urejanja medetničnih, rasnih, verskih in drugih kulturno pogojenih družbenih konfliktov v sodobni družbi.
  • Integracija in asimilacija kot načina premagovanja s kulturnimi razlikami pogojenih družbenih konfliktov.
  • Povezanost socialnega položaja in marginalizacije kulturno drugačnih s konfliktnostjo odnosov v medkulturnem prostoru.
  • Stereotipi o marginaliziranih etničnih, rasnih in verskih skupinah. Primer Romov in Bosancev v Sloveniji.
  • Strategije za soočanje z vsemi oblikami drugačnosti in za vzgojo strpnih in demokratično usmerjenih državljanov, ki cenijo kulturno raznolikost in zavračajo stereotipne poglede na drugačne.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • BUFON, M., 2004: Skripta za predmet Geografija manjšin in obmejnosti. Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za geografijo, Koper, [123] str.
  • BUFON, M., 2001: Osnove politične geografije I in II. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 191 str.
  • MITCHELL, D., 2005: Cultural geography: a critical introduction. Malden [etc.] : Blackwell,. - XXI, 325 str.


b. Dopolnilna literatura:

  • TOFT, M. D., 2003: The geography of ethnic violence : identity, interests, and the indivisibility of territory. Princeton University Press, Princeton, 226 str.


c. Dodatna literatura:

  • JANKO Spreizer, A., 2002: Vedel sem, da sem Cigan - rodil sem se kot Rom : znanstveni rasizem v raziskovanju Romov. Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana, 369 str.


19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:
Študent/ka pozna in razume:

  • koncept medkulturnosti, medkulturnega prostora in večkulturne družbe;
  • kulturne razlike in vzroke zanje ter potencialne konflikte, ki jih lahko sproža nerazumevanje drugačnosti;
  • Slovenijo kot stičišče različnih jezikovnih skupin, kultur in njenoi pestro versko in narodnostno sestavljeno priseljensko skupnost;
  • pojma integracija in asimilacija;
  • negativne posledice medrasnih, medetničnih verskih in drugih z različnostjo in nerazumevanjem pogojenih konfliktov.


b. Uporaba:
Študent/ka:

  • razvija sposobnost za vzgojo v duhu razumevanja in sprejemanja drugačnosti;
  • zmorejo pomagati premagovati predsodke in stereotipno obravnavanje drugačnih v medkulturnih stikih in medkulturnem prostoru.


c. Refleksija:
Študent/ka:

  • Zmožen/-na je zavedanja o pomenu medkulturnosti (večkulturnosti – medsebojnega bogatenja kultur, ki živijo v sožitju) in prednosti ter vrednosti medkulturnega prostora pred monolitnim monokulturnim prostorom.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja,
  • računalniško podprto učenje (e-forumi, delavnice, preizkusi znanja itn.),
  • skupinsko delo, delo v parih, individualno delo (naloge),
  • problemsko učenje,
  • seminarji,
  • terensko delo v okviru laboratorijskih vaj.


21. Načini preverjanja znanja:

  • Pisni (kviz) in/ali ustni izpit 60%;
  • Ocena drugih oblik dela in sodelovanja v organiziranih oblikah dela 40 %;


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normami.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
LCD projektor, računalnik z dostopom do svetovnega spleta, globus, stenski zemljevid Slovenije.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj za geografijo,
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec za družboslovje z didaktiko družboslovja, oziroma za področje geografije.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • Sprotna samoevalvacija,
  • evalvacija študentov.



Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Stanko Pelc.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino