Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Šport - zimske in letne aktivnosti 2


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: ŠPORT – ZIMSKE IN LETNE AKTIVNOSTI 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

študij literature in virov (ŠL)

15

0,5

seminarska naloga (SN)

15

0,5

izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljena izpita pri predmetih Antropološka kineziologija in Didaktika športne vzgoje. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in splošne didaktike.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Poglobiti znanja, ki jih študent pridobi v rednem programu. Dodatno usposobiti in pripraviti študente za izvajanje obveznega in dodatnega programa predvidenega z učnim načrtom za športno vzgojo (vsebine, ki jih ne moremo zagotavljati z rednim številom ur).

b. Splošne kompetence:

  • Osvojiti in razvijati didaktično metodična znanja za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole.
  • Razumevanje anatomsko fizioloških osnov ter informacijskega sistema gibanja, kar omogoča analizo elementov osnovne motorike in gibalnih dejavnosti.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • komunikacije z otroki v različnih starostnih obdobijh in odraslimi
  • Študent si pridobi znanja za uporabo gibalne dejavnosti, kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje gibalnih izkušenj.
  • Razumevanje metodičnega področja gibalne/športne vzgoje ter pridobitev praktičnih znanj za poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobjih predšolskega otrok prve in druge trijade osnovne šole.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.
Študent spozna:

  • modele otrokovega razvoja: kognitivni, psihomotorični in afektivni; nevromotorika, senzomotorika, psihomotorika, sociomotorika, senzorična integracija,
  • motorične sposobnosti, latentne strukture, morfološke značilnosti,
  • osnovne gibalne spretnosti, motorično učenje, gibalne vzorce – refleksi, programiran in načrtovan razvoj, arhaična gibanja in lokomocije, stabilnost, manipulacije, specifične in specializirane dejavnosti,
  • vplive gibalnih dejavnosti na živčno-mišični sistem, mišice kot biološki motorji, pretok energije, prehrane,
  • transportne sisteme, vloga srčno-žilenga sistema v miru in obremenitvah, aerobne in anaerobne procese, dihalne funkcije, telesna kondicija,
  • sisteme za upravljanje: tristopenjski nivoji: refleksna, spontana in hotena gibanja,
  • biomehaniko pokončne drže: anatomske in fiziološke osnove položajev telesa, vrste in oblike gibanja glede na vlogo lokomotornega aparata,
  • telesne konstitucije, volge pokončne telesne drže, utrujenost zaradi statičnih položajev; nastajanje slabe telesne drže; vzroki, pojavne oblike, posledice in preventivni ukrepi,
  • razvojne lestvice telesne kontrole ročnih spretnosti,
  • gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiarnje gibalnih izkušenj,
  • motnje v gibalnem razvoju ter vpliv na osebnostni razvoj; pojav gibalnega nemira, zavrtosti, nerodnosti, centralne motorične motnje v povezavi z drugimi pojavnimi oblikami.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Abraham, H. 81985): Zavoj proti desni. Center SOO, Ljubljana
  • Cheung, L. W. Y., Richmond, J. B. (1995): Child Health, Nutrition and Physical Activity. Harvard University, Human Kinetics Publisher, Champaign
  • Dežman, B., Dežman, C. (1985): Elementarne igre z žogo za predšolske otroke, Ljubljana
  • Kristan, S. (1979): Športna turistika, Šolski center za telesno vzgojo, Ljubljana
  • Laeng, M. (1990): Movimento, gioco e fantasia, Firenze
  • Pistotnik, B. (1993): Elementarne igre- sredstvo za razvoj motoričnih sposobnosti, FŠ, Ljubljana
  • Pistotnik, B. (1994): Potapljanje za vsakogar: priročnik za prosto potapljanje, FŠ, Ljubljana
  • Pišot, R. (1990): Metoda igre- najboljše sredstvo za doseganje integralnih ciljev in smotrov sodobnega pouka športne vzgoje, Bled, Ljubljana
  • Pišot, R. (1995): Motor experience in acquisition of language meaning, International conference on PE and Sport of Children and Youth, Bratislava, Slovakia
  • Pišot, R., Čok, L. (1998): Konvergenca med motorično učinkovitostjo in zgodnjim poučevanjem drugega jezika, Sodobna pedagogika 2)98, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, str. 217- 220
  • Rajtmajer, D. (1994): Izbrana poglavja iz pedagogike in didaktike športa, Pedagoška fakulteta v Mariboru, Maribor
  • Rajtmajer, D. (1987): Alpsko smučanje, Založba Obzorja Maribor, Maribor
  • Rajtmajer, D. (1991): Otrok plava, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor
  • Več avtorjev (1992): Športni dan, FŠ, Ljubljana (Seminarsko gradivo)
  • Več avtorjev (1983): Planinska šola, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • Več avtorjev (1998): Mentorji planinskih skupin, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana
  • Ažman, M. in sod. (2001). Mentor planinske skupine. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
  • Burnik, S. (2003) Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu. FŠ, Inštitut za šport. Ljubljana.
  • Kristan S. , (1987). Delež osnovne šole pri usmerjanju in navduševanju učencev za izlet in planinsko delovanje. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo.
  • Kristan, S. (1993). V gore... Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. Radovljica: Didakta
  • Kristan, S. (1996): IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO z orientiranjem v naravi, Cilji šolske športne vzgoje, koncepcije in strategije športne vzgoje v Sloveniji, Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana.
  • Krpač, F. (1999). Nekateri vidiki varnosti planinske dejavnosti na šolah: varnost in nevarnost športne vzgoje. V: Športni pedagog in kvalitetna športna vzgoja / 12 strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Rogaška Slatina, 6. do 8. maj 1999. - Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 355-359.
  • Krpač, F. (2000). Medpredmetne povezave na razredni stopnji pri planinskih izletih. V: Športna vzgoja za novo tisočletje / 13. strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Rogaška Slatina, 26. do 28. oktober 2000. - Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 156-161.
  • Krpač, F. (2000). Planinski izleti v okviru športnih dnevov na razredni stopnji osnovne šole. V: Otrok v gibanju, zbornik 1. mednarodni znanstveni posvet, Martuljek, 20.-22.-oktober, 2000. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 586-592.
  • Krpač, F. (2002). Motivacija osnovnošolcev za ukvarjanje s planinstvom. V: Otrok v gibanju, zbornik prispevkov/ 2. mednarodni znanstveni posvet, Kranjska gora, 10.-12.-oktober, 2002. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, str. 586-592.
  • Krpač, F., Šček, M. (2002). Planinske nezgode in nesreče osnovnošolcev v Sloveniji. V: Razvojne smernice športne vzgoje: zbornik referatov / 15. strokovni posvet Zveze društev športnih pedagogov Slovenije, Nova gorica, 7. do 9. november 2000. - Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 196-200.
  • Peršolja s sodelavci (1998): Mentorji planinskih skupin, Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisija, Ljubljana
  • Stritar, U. , (1998). Z otroki v gore. Družinski izleti. Ljubljana: Sidarta.
  • Rotovnik, B. & sod. (2005). Planinska šola. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana.
  • Učni načrt, (1999). Športna vzgoja. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, Predmetna kurikularna komisija.
  • Pišot, R., Jelovčan, G., (2004). Motorika predšolskega otroka, študijski priročnik. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
  • Pišot, R., Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanaj Slovenije.
  • KAPUS, Venceslav, ŠTRUMBELJ, Boro. Plavanje : učenje in osnove biomehanike : slovenska šola plavanja za novo tisočletje : učbenik za učence-študente, učitelje-profesorje, trenerje in starše, (Zbirka Voda, naša prijateljica). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2001. 396 str.
  • KAPUS, Venceslav. Plavanje : učenje : slovenska šola plavanja za novo tisočletje : učbenik za učence-študente, učitelje-profesorje, trenerje in starše, (Zbirka Voda, naša prijateljica). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2002. 410 str.
  • ŠKOF, Branko. Šport po meri otrok in mladostnikov : pedagoško-psihološki in biološki vidiki kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007. 445 str.


b. Dopolnilna literatura:

  • Videmšek, M., Drošler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra, kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
  • Otrok v gibanju (2000) zbornik posveta, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
  • Zborniki posvetov Zveze društev športnih pedagogov.
  • Revije- Šport, Kinesiologia Slovenica, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje Fit, Tabor, Šport mladih.


c. Dodatna literatura:

  • Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje, Predšolska vzgoja – II: knjiga, 1. Ponatis. Maribor: Pedagoška fakulteta.


19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

  • Študent pridobi različna pojmovanja predmetnega področja motorika, metodika in didaktika poučevanja predšolskega in šolskega otroka ter pridobljena znanja vključuje v vsa področja izvajanja obveznega in dodatnega programa v OŠ.
  • Vsak študent naj ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista vzgojna področja, za katere ima poseben interes in sposobnosti.


b. Uporaba:

  • Sposoben je načrtno pripraviti in smiselno prilagoditi področje dejavnosti Gibanje v različnem otrokovem starostnem obdobju.


c. Refleksija:

  • Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja,
  • vaje.


a. Plavanje z letnimi aktivnostmi v naravi
Študentje se seznanijo z različnimi vsebinami, ki jih vključujemo v poletno šolo v naravi. Seznanijo in usposobijo se za organizacijo in vodenje poletne šole v naravi ter športnih aktivnosti v, na in ob vodi. Seznanijo se z nevarnostmi v vodi ter usposobijo za poučevanja plavanja otrok in reševanje otrok iz vode. Spoznajo aktivnosti v, na in ob vodi (igre prilagajanja na vodo, igre ob, v in na vodi), opravijo osnove prostega potapljanja, osnove jadranja in pomorskih veščin ter druge aktivnosti, ki jih vključujemo v poletno šolo v naravi. Ob tem spoznavajo in preučujejo življenje na morski obali in v obalnem morju ter spoznajo osnove preživetja v naravi (morju).

b. Taborjenje in taborniške veščine (Izletništvo, pohodništvo, gorništvo)
Študentje se seznanijo z osnovami taborništva- šotorjenje in tehnika taborjenja (postavitev tabora, šotora, bivaka, ognjev…), seznanijo se z osnovami preživetja v naravi, spoznajo različne športne zvrsti, ki jih lahko vključujejo v šolo v naravi ali na športne dni (kolesarjenje, vožnja s kanuji, tek, orientacijski tek, športno plezanje, lokostrelstvo…), spoznajo možnosti medpredmetnega povezovanja vsebin. Vloga in mesto razrednega učitelja pri izletništvu, pohodništvu, gorništvu; gorništvo kot integralni del splošne kulture; cilji na tem izseku v zagotovljenem in dogovorjenem programu osnovne šole; športni dan, gorniške vsebine; načelo in doktrina varnega vodenja izletov; gorništvo v programih Ciciban planinec, Mladi planinec, Zlati sonček in Krpan; program Planinske šole, vzgojni sistem planinske organizacije, usposabljanje mentorjev planinskih skupin, planinskih vodnikov
Poglabljanje temeljnega programa
Pomen in uporaba didaktične gibalne igre pri gibalno/ športni vzgoji (elementarne igre, športne igre…), uporaba najrazličnejših športnih rekvizitov in orodij ter učnih pomagal pri pouku športne vzgoje (alternativna sredstva in metode, novosti); integracija gibalne/ športne vzgoje na druga področja; pomen motoričnega opismenjevanja pri doživljanju in spoznavanju sveta (razvoju govora, učenju tujega jezika…)

21. Načini preverjanja znanja:

  • Študent pripravi in aktivno predstavi seminarsko nalogo.
  • Izpit


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Študenti si sam preskrbi: Primerno športno opremo za posamezno športno področje (možnost izposoje). Študentje sami krijejo stroške izvajanja programa (nastanitve, prehrana, prevozi…)
Učitelji in sodelavci: plavalna oprema, neoprenska oblačila, ABC oprema potapljanja, primerna obutev za gorništvo

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • študentska anketa,
  • pogovor s študenti.



Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Rado Pišot, asist. Giuliana Jelovčan, asist. Tadeja Volmut.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino