Razredni pouk - Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Moderni italijanski jezik 1


Nosilci:


Učni načrt


UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Moderni italijanski jezik 1

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Razredni pouk, 1. stopnja

/

1.

Vrsta predmeta

izbirni

Univerzitetna koda predmeta

Predavanja

Seminar

Vaje

Klinične vaje

Druge oblike študija

Samost. delo

ECTS

/

30

60

/

/

90

6

Nosilec predmeta:

Metka Malčič, lektor

Jeziki:

Predavanja:

italijanski

Vaje:

italijanski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

/

/

 

Vsebina:

Študent/ka poglablja poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti skozi besedila z raznovrstnimi vsebinami: Učenje in poučevanje jezikov; Različna življenjska obdobja in otroštvo; Vloga družine in odnosi med spoloma; Preživljanje prostega časa; Vzgoja in izobraževanje. Ob delu z besedili poglablja poznavanje jezikovnih, besedilnih in pragmatičnih načel ter zakonitosti.

Jezikovna načela in zakonitosti

  • študent/ka spoznava in ustrezno uporablja oblike in sporočanjske funkcije besednih vrst drugega (tujega) jezika;
  • s pregibanjem glagola študent/ka upoveduje dejanja, stanja in dogodke, pri čemer upošteva optiko videnja dejanja (glagolski vid), časovno umeščenost dejanja (v pravo sedanjost, razširjeno sedanjost, preteklost, prihodnost in zunajčasovnost), časovno vezanost dejanj (istodobnost, zadobnost, preddobnost in časovno nevezanost glede na glavno dejanje), tip dejanja (enkratno/ponavljalno, stanje/aktivnost, dejanje s končnim ciljem/dejanje brez cilja, prehodno/neprehodno) in modalnost dejanj (realnost/nerealnost, namišljenost, želenost). Uporablja ustrezne osebne in neosebne glagolske oblike in določa vršilca dejanja, nosilca dejanja (tvornik, trpnik) ter posplošitev dogajanja;
  • študent/ka upoveduje v obliki prostih in zloženih stavkov, pri čemer uporablja pravilni besedni red, vrsto diskurza (direktni govor, poročani govor), sosledje časov v različnih zunajjezikovnih kontekstih. Študent/ka bo razvijal/a zavest o razlikah pri upovedovanju in oblikovanju časovnih odnosov v maternem in tujem jeziku.

Struktura besedila

  • študent/ka analizira strukturo besedila v okviru pogojev besedilnosti po DeBeaugrande/Dresslerju (kohezija, koherenca, namenilnost, sprejemljivost, sporočilnost, ustreznost situaciji in govornemu položaju, medbesedilnost), upošteva sobesedje in razvija sposobnost načrtovanja in izdelave daljših besedil o samostojnem raziskovalnem delu;
  • študent/ka preučuje posebnosti različnih besedil in razvija sposobnost samostojnega branja in razumevanja ter ustnega in pisnega sporočanja;
  • študent/ka razvija sposobnost selektivnega in globalnega pristopa k besedilu, podajanja globalne vrednosti besedila, spretnost izluščenja teme besedila, njegove temeljne misli, obdelave podatkov, razvija kritičen odnos do besedila in sposobnost utemeljevanja.

Pragmatična načela in zakonitosti

  • študent/ka preučuje in ustrezno uporablja fraze, tujke, vljudnostne oblike, okrajšave, pri čemer upošteva kulturo govorcev tujega jezika, register sporočanja, obliko sporočanja (pisno in ustno), zvrst jezika (standardna oblika, žargon, besedišče in sintaksa jezika stroke: politični, poljudnoznanstveni, poslovni, novinarski jezik, ipd.).

Osnove prevajanja

Študent/ka spoznava osnove prevajanja kot primerjalni pristop obravnave besedila v prvem in drugem, tujem jeziku. Pri tem opazuje kontrastivne terminološke principe razvrščanja splošnega besedišča.

Tako razvija:

  • spretnost hierarhičnega in asociativnega povezovanja znotraj semantičnih polj;
  • pri preučevanju besednjaka in poskusnem prevajanju z listami vzporednih primerov razvija sposobnost kontrastiranja rabe;
  • pri ubesedovanju v različnih jezikih uzavešča kulturne izražanjske razlike in s tem razvija smisel za ekvivalentnost ubesedovanja v različnih jezikovnih sistemih.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura/ Required readings:

  • BOZZONE COSTA, R.: Viaggio nell’italiano. Torino: Loescher, 2004.
  • TRIFONE Pietro, PALERMO Massimo: Grammatica italiana di base. Bologna: Zanichelli 2003.

Dodatna literatura/ Additional readings:

  • BENUCCI A., La grammatica nell'insegnamento dell'italiano a stranieri, Bonacci, Roma 1994.
  • DARDANO, M.; TRIFONE, P.: Grammatica italiana con nozioni di linguistica. Bologna: Zanichelli, 1995.
  • MEZZADRI M., BALBONI E. P.: Rete! 3, Perugia: Guerra Edizioni, 2002

Dodatni viri/ Additional sources:

  • PITTANO, Giuseppe: Sinonimi e contrari. Bologna: Zanichelli, 1997.
  • SABATINI, Francesco; COLETTI, Vittorio: DISC (Dizionario italiano Sabatini Coletti). Firenze: Giunti, 1997.
  • SABATINI, Francesco; COLETTI, Vittorio: Dizionario della lingua italiana. Milano, Rizzoli Larousse, 2003.
  • ŠLENC, Sergij: Veliki italijansko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS, 1997.
  • ŠLENC, Sergij: Veliki slovensko-italijanski slovar. Ljubljana: DZS, 2004
  • ZINGARELLI, Nicola: Vocabolario della lingua italiana. Bologna: Zanichelli, 2004

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Ob vsebinah, metodah, oblikah študijskega programa in s samoizobraževanjem se študent/ka usposablja za produktivno rabo jezika na visoki ravni. Pouk jezika z elementi medkulturne komunikacije temelji na komunikativni metodi in nudi študentom/kam vpogled v italijanski jezik, deželo in kulturo.

Splošne in predmetno-specifične kompetence:

Študenti/ke po učinkoviti metodi nadgrajujejo znanje iz italijanskega jezika, razvijajo besedje, usvajajo slovnične strukture in se učijo jezikovnega in nejezikovnega odzivanja v najpogostejših vsakdanjih situacijah v tujem okolju in v svojem delovnem okolju. To bodo dosegli:

  • ob poglabljanju teoretičnega poznavanja sistema tujega jezika in poznavanja pragmatičnih načel jezikovne rabe na ravneh oblikoslovja, skladnje, besedotvorja, besediloslovja, fonetike in fonologije;
  • ob raznovrstnih tekstih z aktualno vsebino različnih zvrsti s poudarkom na kulturi in civilizaciji ter kompleksnosti italijanske slovnice; s pomočjo pristnih in simuliranih govornih položajev za razvijanje visoke ravni sporočanjske zmožnosti in spretnosti;
  • z branjem, analizo in tvorjenjem različnih besedil (za razvijanje zmožnosti samostojnega branja in razumevanja, sposobnosti pisnega in ustnega sporočanja);
  • s samostojnim delom (z uporabo interneta, italijanskih revij in časopisov, slovarjev, slovnic ter drugih jezikovnih priročnikov) bo razvijal/a sposobnost pridobivanja podatkov iz besedil v drugem ali tujem jeziku.
  • s poznavanjem temeljnih postopkov prevajanja kot metode primerjanja jezikovnega sistema prvega in drugega jezika bo razvijal/a zavest o sistemu jezika, razlikah med sistemi, različnih možnostih upovedovanja.
  • s primerjalno metodo za uzaveščanje podobnosti in razlik med lastno identiteto/kulturo in kulturo naroda, čigar jezik se uči.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent/ka:
Razume daljše govorjenje in je sposoben/na slediti dolgim pogovorom; sposoben/na je brati članke in poročila; sposoben/na se je precej tekoče izražati in argumentirano zagovarjati oziroma zavračati določena stališča; ustrezno se zna odzivati v vsakdanjih situacijah v tujem okolju. Pisati zna jasna, natančna besedila v zvezi s široko paleto problematik.

Splošne kompetence:

Študent/ka:
Razvija in usvaja znanje in jezikovne kompetence, ozavešča in razvija pomen medkulturne komunikacijske kompetence in razvija sposobnost samostojnega vodenega dela in pomena le-tega za vseživljenjsko učenje.

Uporaba:

Študent/ka:
Se uspešno odziva in komunicira v različnih vsakodnevnih situacijah v tujem okolju.

Refleksija:

Študent/ka:
Je zmožen/-na vrednotiti svoje znanje in načrtovati samostojno delo, ki ga/jo bo pripeljalo do zadanih ciljev.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, seminarji in vaje v manjših skupinah ter samostojni in individualni študij.

Metode dela:

  • razlaga,
  • razgovor/diskusija/debata,
  • delo z besedilom,
  • proučevanje primera,
  • reševanje nalog,
  • seminarska naloga,
  • vključevanje gostov iz prakse.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Aktivno sodelovanje.

Študentke/-je opravljajo izpit iz vsebine predmeta in seminarsko nalogo. Obseg seminarske naloge je od 2000 do 3000 besed. Vrednotenje oddanih nalog sloni na kriterijih: utemeljenost in verodostojnost podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev, izvirnost interpretacije, jezikovna pravilnost in strukturiranost besedila/zvrsti, ustreznost virov in citatov. Sestavni del ocene oddanega dela bo tudi predstavitev njegove vsebine študijski skupini.

Aktivno sodelovanje do 10%, seminarska naloga, izvedena na podlagi literature ali terenskega dela do 20%, izpit do 70 %.

 

Reference nosilca:

doc. dr. Nives ZUDIČ ANTONIČ

IZBOR IZ BIBLIOGRAFIJE

  1. ZUDIČ ANTONIČ, Nives. Kako pristopiti k literarnemu besedilu? = How to approach fiction?. V: IVŠEK, Milena (ur.), ADAMIK-JÁSZÓ, Anna. Poučevanje materinščine - načrtovanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje znanja : 3. mednarodni simpozij : 3rd international symposium. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2004, str. 383-392. [COBISS.SI-ID 1182423]
  2. ZUDIČ ANTONIČ, Nives, ZORMAN, Anja. Narrative competence development in the early language (L1, L2/L3) learning / teaching. V: HIEDEN, Josef (ur.), ABL, Karl Heinz (ur.). Expertisen, (Förderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung, Bd. 1). Klagenfurt: Pädagogische Akademie des Bundes in Kärnten, 2005, str. 611-617. [COBISS.SI-ID 2055127]
  3. ZUDIČ ANTONIČ, Nives. Perchè insegnare letteratura?. V: MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), COTIČ, Mara (ur.), FELDA, Darjo (ur.). Zgodnje učenje in poučevanje otrok, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Pedagoška fakulteta, 2006, str. 225-236, 415-416. [COBISS.SI-ID 1236435]
  4. ZUDIČ ANTONIČ, Nives. Per un curricolo interculturale di lettartura e cultura Italiana in Slovenia. V: MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), COTIČ, Mara (ur.), CENCIČ, Majda (ur.). Sodobne strategije učenja in poučevanja. Koper: Pedagoška fakulteta, 2008, str. 79-97. [COBISS.SI-ID 2964183]
  5. ZUDIČ ANTONIČ, Nives. Italijanščina kot prvi jezik v manjšinskih šolah Slovenske Istre. V: ČOK, Lucija (ur.). Izobraževanje za dvojezičnost v kontekstu evropskih integracijskih procesov : učinkovitost dvojezičnih modelov izobraževanja v etnično mešanih okoljih Slovenije, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2009, str. 75-88, tabele. [COBISS.SI-ID 512685696]
nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino