Razredni pouk - Opis programa od vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2018/2019 dalje

O programu

Ime programa:Razredni pouk
Vrsta programa:Univerzitetni študijski program (UN), 1. stopnja
Smeri:

Razredni pouk

Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom

Trajanje študija:4 leta
Število kreditnih točk (ECTS)240
Način študija:Redni
Kraj izvajanja študija:Koper
Strokovni naslov diplomanta:

Smer Razredni pouk: profesor/profesorica razrednega pouka (UN), okrajšava: prof. raz. pouka (UN)

Smer Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom: profesor/profesorica razrednega pouka za zavode z italijanskim učnim jezikom (UN), okrajšava prof. raz. pouka za zavode z it. uč. jezikom (UN)

 

Cilji programa

Temeljni cilji programa so usmerjeni v razvijanje profesionalne pripravljenosti učitelja/-ice kot drugega učitelja/-ice za učenje in poučevanje vseh kurikularnih predmetov v 1. razredu v osnovni šoli. Poudarek izobraževanja učitelja/-ice je na sodobnih izhodiščih o pojmovanju pedagoških poklicev, za katere kandidati pridobijo tako akademsko izobrazbo kot poklicno kvalifikacijo. V visokošolskem študiju so tako poudarjene kompetence za opravljanje pedagoških poklicev v sodobni družbi, in sicer obvladovanje procesov v vzgoji in izobraževanju ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predmetnega) področja. Cilj le-tega je preizkušanje novih teoretičnih izhodišč tako pedagoško-psihološkega kot predmetnega področja v avtentičnem učnem okolju. Pri tem so poudarjeni splošno znanje, veščine in razumevanje, ki jih dosegamo z visokošolskim študijem, kot poznavanje in obvladovanje procesov v vzgoji in izobraževanju v razmerju do posameznika in do družbe nasploh ter poznavanje in obvladovanje specifičnega (predmetnega) področja in discipline, na katerem bodo strokovno delovali (vzgajali, poučevali, svetovali ipd.).

Splošne kompetence diplomanta: 

a) Učinkovito poučevanje in vzgajanje

  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa,
  • upoštevanje razvojnih značilnosti ter individualnih razlik učencev pri spodbujanju uspešnega učenja, učinkovito izvajanje individualizacije in diferenciacije vzgojno-izobraževalnega dela,
  • vzpostavljanje optimalnega učnega okolja z uporabo različnih učnih metod in strategij, ki vzpodbujajo miselno aktivnost učencev, in temu ustrezno načrtovanje ciljev, preverjanje in ocenjevanje, razvijanje sposobnosti učencev za vseživljenjsko učenje z razvijanjem strategij samostojnega učenja, uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku oziroma razvijanje informacijske pismenosti pri učencih,
  • prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami ter v sodelovanju z drugimi učitelji in strokovnjaki prilagajanje dela njihovim posebnostim,
  • ustrezno uporabljanje različnih načinov spremljanja in preverjanja napredka učencev v skladu s cilji ter dajanje konstruktivne povratne informacije,
  • učinkovito komuniciranje z otroki, učenci, dijaki in drugimi udeleženci izobraževanja (v nadaljevanju: učenci), razvijanje pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi,
  • razvijanje jezikovnih sporazumevalnih zmožnosti učencev,
  • razvijanje socialnih veščin učencev,
  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, v katerem se spoštuje različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost,
  • oblikovanje jasnih pravil, povezanih s potekom pouka in izvajanjem učnega procesa ter organizacijo dela v razredu in za razred,
  • oblikovanje jasnih pravil vedenja in discipline v razredu, ki temeljijo na spoštovanju vseh udeležencev,
  • uspešno soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo, konflikti ter uporabljanje ustreznih strategij za njihovo reševanje,
  • izkazovanje pozitivnega odnosa do učencev, ob razumevanju in spoštovanju učenčevega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla ter drugih osebnih okoliščin,
  • zavedanje etičnih razsežnosti svojega delovanja ter njihovo upoštevanje.

 
b) Sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem (z družbo in v družbi):

  • z drugimi delavci na šoli, drugimi šolami in inštitucijami ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju,
  • s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence,
  • vzpostavljanje partnerskih odnosov in sodelovanje z drugimi šolami, inštitucijami v šolskem okolju ter strokovnjaki na vzgojno-izobraževalnem področju na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in širši globalni ravni.


c) Usposobljenost za profesionalni razvoj:

  • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu in njegovega vrednotenja,
  • izboljšanje kakovosti svojega dela s samoevalvacijo in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem,
  • usposobljenost za tvorno sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.


d) Organizacijske in vodstvene sposobnosti ob:

  • dobrem poznavanju svojega poklica in predpisov, ki urejajo delovanje šole,
  • uspešnem načrtovanju in upravljanju časa,
  • obvladovanju organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi z načrtovanjem, izvajanjem, spremljanjem in vrednotenjem učnega procesa,
  • učinkovitem vodenju učencev, oddelčne skupnosti učencev in koordiniranju oddelčnega učiteljskega zbora,
  • sposobnosti za timsko delo in učinkovito reševanje problemov.

 

Predmetnospecifične kompetence diplomanta:

  • poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka,
  • uporaba specialnopedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami,
  • prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev,
  • poznavanje in razumevanje vsebinskih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje,
  • razumevanje in uporaba strokovnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole,
  • estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih,
  • poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje, (tujega jezika) in zmožnost medpredmetnega povezovanja,
  • razumevanje in uporaba specialnodidaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole,
  • zmožnosti uporabe širokega spektra strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev,
  • pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine,
  • sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje …),
  • ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov.

Predmetnik

Učni načrti

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

 V 1. letnik univerzitetnega študijskega  programa prve stopnje Razredni pouk se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,

b)  kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit enega od maturitetnih predmetov, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,

c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru, da kandidat ob prijavi izbere smer Razredni pouk za zavode z italijanskim učnim jezikom, mora izkazovati znanje italijanskega jezika. Kandidat znanje italijanskega jezika izkazuje z: 

  • zaključeno osnovno in srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom ali
  • opravljenim preizkusom znanja italijanskega jezika na ravni C1, kot jo določa Skupni evropski jezikovni okvir Sveta Evrope (SEJO).

 Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu: 70 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

Kandidati iz točke b) pa bodo izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri poklicni maturi: 40 % točk,
  • uspeh pri izbranem maturitetnem predmetu: 30 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 30 % točk.

 

Priznavanje obveznosti

Prizna se lahko za največ 18 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.

Pogoji za napredovanje po programu in dokončanje študija

Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom določene obveznosti.

Nadaljevanje študija po merihlih za prehode

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

  • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

  • primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
  • neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Zaposljivost diplomanta

Za poučevanje od 1. do 5. razreda osnovne šole je ustrezna izobrazba zaključen magistrski študijski program 2. stopnje Razredni pouk.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino