Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Partnerstvo s starši in okoljem


Nosilci: redni profesor dr. Lepičnik Vodopivec Jurka


Splošne informacije

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Partnerstvo s starši in okoljem

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Inkluzivna pedagogika, 2. stopnja

/

1.

2.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

30

/

15

30

/

105 *

6

Projektna naloga 30 ur = 1 KT; študij literature in virov 30 ur = 1 KT; izpit in priprava na izpit 15ur = 0,5 KT; praksa 30 ur = 1 KT

Nosilec predmeta:

prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

  

Vsebina:

*V samostojno študentovo delo je vključenih 30 ur (1 KT) prakse.

Partnerstva v funkciji inkluzije:

  • Opredelitev, sistemska zasnovanost in cilji partnerstva.
  • Družbena pogojenost vzpostavljanja partnerstva.
  • Načela oblikovanja in negovanja partnerskih odnosov (participativnost, avtonomnost, dvosmernost, komplementarnost, kontinuiranost).
  • Modeli partnerskih odnosov in stopnje partnerstva.
  • Dokumenti in zakonske osnove zagotavljanja partnerstva.
  • Elementi komunikacijske teorije in skupinske dinamike, kot orodja za vzpostavljanje in vzdrževanje partnerstva.
  • Vloga in pomen zagovorništva pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja.
  • Načrtovanje, izvedba, refleksija in evalvacija partnerstva.

Partnerstvo s starši:

  • Načela in cilji partnerstva s starši.
  • Pravice otrok in staršev otrok.
  • Vloga družine pri razvoju in učenju otroka.
  • Vloga staršev pri socialni integraciji otrok.
  • Tranzicija med domom in vrtcem/ šolo.
  • Odgovornosti, pristojnosti družin in vzgojno- izobraževalnih inštitucij.
  • Stopnje participacije staršev; vključevanje družin v soodločanje, vzgojno izobraževalni proces in evalvacijo procesa.
  • Načrtovanje in izvajanje učinkovite interakcije in komunikacije s starši. Oblike sodelovanja s starši.

Partnerstvo z lokalno skupnostjo, družbenimi inštitucijami in njenimi predstavniki:

  • Sodelovanje za zagotavljanje materialnih, vsebinskih in strokovnih inštitucionalnih pogojev.
  • Osveščanje o pomenu kakovostne vzgoje in izobraževanja in zagovorništvo.
  • Vključevanje v odločanje in soodločanje.

Partnerstvo s strokovnimi inštitucijami izven šole/vrtca:

  • Vsebinsko in organizacijsko povezovanje ter zagotavljanje uresničevanja medsebojnih potreb ter njihovo koordiniranje.
  • Profesionalna in vsebinska soodvisnost delovanja posameznikov in institucij v ožjem in širšem družbenem okolju.

Partnerstva v funkciji profesionalnega razvoja in zagotavljanja kakovosti:

  • Timsko delo.
  • Mentorstvo, mentorski odnos.
  • Profesionalno vodenje. Pogoji in strategije zagotavljanja reflektivne prakse.
  • Profesionalno mreženje.
  • Povezovanje z drugimi strokovnimi inštitucijami in strokovnjaki.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

  • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
  • Lepičnik-Vodopivec, J. (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati. Ljubljana: Misch, Oblak in Schwarz.
  • Pavlovič, Z. (1993). Psihološke pravice otroka - otrokove pravice onstran pravnega varstva. Radovljica: Didakta.
  • Žerovnik, A. (2004). Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina.
  • Lebarič, N.; Kobal Grum, D.; Kolenc, J. (2006). Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami. Radovljica: Didakta.
  • Lamovec, T. (1993). Spretnosti v medosebnih odnosih. Ljubljana: Produktivnost- Management consulting, Center za psihodiagnostična sredstva.
  • Črnak-Meglič, A. (1997). Konvencija o otrokovih pravicah. Ljubljana: Slovenski odbor za UNICEF.
  • Medved Udovič, V. (ur.) (2005). Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper: Univerza na Primorskem, Založba Anales.
  • Vonta T., Rutar S., Istenič Starčič A., Borota B. (2007). Mentorstvo v funkciji profesionalnega razvoja učitelja in vzgojitelja. Koper: Univerza na Primorskem. Pedagoška fakulteta Koper.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

  • ozavestiti študente o kompleksnosti pojava inkluzije in o potrebi po interdisciplinarnosti in transdisciplinarnosti pri uresničevanju integracije;
  • študent/ka spoznava pomen in strategije vključevanja različnih partnerjev v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo programa ter zagotavljanja inkluzivnega okolja;
  • študent/ka spoznava različne koncepte vključevanja v šolsko in širše okolje ter vloge partnerjev v procesu zagotavljanja inkluzivnega okolja.

Splošne kompetence:

  • razumevanje odnosov med vzgojno-izobraževalnimi institucijami in socialnim okoljem;
  • zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa z različnimi partnerji;
  • zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, uresničevanja inkluzivne prakse in vplivanja na inkluzivno politiko;

Predmetnospecifične kompetence:

  • Razvijanje veščin vzpostavljanja partnerstva s starši in okoljem.
  • Razvijanje veščin timskega dela in strateškega delovanja.
  • Spoznavanje koncepta zagovorništva.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • Študent/ka razume koncept in pomen vzpostavljanja partnerstva.
  • Študent/ka razume vlogo staršev, vgojiteljev/učiteljev in predstavnikov ter institucij v širšem družbenem okolju pri zagotavljanju socialne integracije ter vlogo vseh partnerjev pri vzpostavljanju inkluzivnega okolja.
  • Študent/ka zna prepoznavati procesne indikatorje uspešne inkluzije in načrtovati ustrezne partnerske odnose za zagotavljanje kakovosti vzgoje in izobraževanja za vsakega posameznega otroka.

Uporaba:

  • Študent/ka zna vzpostavljati partnerske povezave s starši, svojimi kolegi, lokalno skupnostjo, širšim strokovnim okoljem.
  • Študent/ka skozi prakso zagovorništva promovira inkluzivno prakso.

Refleksija:

  • Študent/ka pozna strategije, ki ji omogočajo kritično refleksijo in evalvacijo svoje prakse na nivoju partnerstva s starši, kolegi in okoljem.
  • Na osnovi indikatorjev kakovosti zna načrtovati spremembe in jih implementirati v praksi.

 

Metode poučevanja in učenja:

Delo bo potekalo v večjih, manjših skupinah, v parih in individualno. Temeljilo bo na upoštevanju identificiranih predhodnih spoznanj, principih problemskega in aktivnega raziskovalnega učenja prakse.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Seminarsko delo, izpit.

40 % seminarsko delo, 60 % izpit.

 

Reference nosilca / Lecturer's references:

  1. VONTA, Tatjana, BALIC, Fanika. Introducing books to children. Educating children for democracy, Summer/Fall 2002, no. 3, str. 20-24. [COBISS.SI-ID 871255]
  2. VONTA, Tatjana. Teacher evaluation using ISSA standards : a tool for professional development and quality improvement. Educating children for democracy, Summer/Fall 2004, no. 7, str. 21-25. [COBISS.SI-ID 1130583]
  3. BREMNER, Larry K., JURIŠEVIČ, Mojca, REŽEK, Mateja, RUTAR, Sonja, VONTA, Tatjana. Promoting high-quality, child-centered teaching : the professional journey of Anja : one teacher's experience of the Step by Step Certification process in Slovenia. Educating children for democracy, Winter/Spring 2006, no. 10, str. 16-22. [COBISS.SI-ID 1312855]
  4. VONTA, Tatjana. Za uspešno integracijo romskih otrok v šolo je odlično komaj dovolj dobro. Šol. polje (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], zima 2006, letn. 17, št. 5/6, str. [3]-28. [COBISS.SI-ID 1548119]
  5. VONTA, Tatjana. ISSA standardi kot del celostnega sistema profesionalnega razvoja vzgojitelja oziroma učitelja. Sodob. pedagog., 2004, let. 55, št. 2, str. 152-163. [COBISS.SI-ID 1103191]
  6. VONTA, Tatjana. Pogled na predšolske otroke in njihove vzgojitelje iz evropske perspektive. Educa (Nova Gorica), 1993, 3, št. 3, str. 148-162. [COBISS.SI-ID 54586880]
  7. VONTA, Tatjana. Pregled različnih kurikularnih modelov v institucionalni predšolski vzgoji - modeli iz 18., 19. in začetka 20. stoletja. Del 1. Educa (Nova Gorica), 1994, 3, št. 5, str. 301-310. [COBISS.SI-ID 54640384]
nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino