do 2018/2019

Psiho-socialni razvoj odraslih


Nosilci: izredni profesor dr. Kavčič Tina


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Psiho-socialni razvoj odraslih
2. Koda predmeta: IO-03
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Tina Kavčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

 

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

Seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v program.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • razvijanje odgovornosti za razvoj izobraževanja in kariere odraslih (v organizacijah)
  • razvijanje sposobnosti identificiranja potreb specifičnih ciljnih skupin po izobraževanju in razvoju kariere
  • razvijanje spretnosti za samostojni teoretični študij in empirično raziskovanje fenomena učenja odraslih in razvoja kariere


b. Splošne kompetence:

  • sposobnost razumevanja družbe, psiholoških, ekonomskih in pravnih temeljev
  • sposobnost razvoja zahtevnih kognitivnih spretnosti, povezanih z razvojno stopnjo posameznika
  • sposobnost samokritičnega premisleka o lastnem delu ter izboljšanje kakovosti le tega z razvijanjem študijskih in raziskovalnih spretnosti


c. Predmetno specifične kompetence:

  • razumevanje psiholoških znanstvenih spoznanj o učenju in poučevanju ter razvoju kariere posameznika
  • oblikovanje celovite ocene učnih potreb posameznika oziroma skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti
  • razvijanje avtonomnosti pri iskanju rešitev v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah na področju izobraževanja odraslih in razvoja kariere
  • poznavanje in razumevanje socialnih procesov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju in razvoju kariere)
  • sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih in kariernih področij


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine
Uvod v razvojno psihologijo odraslosti: temeljne zakonitosti in področja razvoja v odraslosti, kronološka delitev razvojnih obdobij od zgodnje odraslosti do konca življenja, temeljne vrste razvojnih sprememb, temeljne metode in pristopi k preučevanju razvojnih sprememb in temeljni dejavniki razvoja v odraslosti.
Razvojnopsihološka sistematika: opis in razlaga razvojnopsiholoških značilnosti razvojnih obdobij in posameznih podobdobij v odraslosti. Razvojne naloge v različnih obdobjih odraslosti: opis, značilnosti, razlike med generacijami, normativno krizni in model časovnega pojavljanja življenjskih dogodkov, spremembe v socialnih vlogah, poklicni razvoj. Individualne razlike med odraslimi in nijihova vloga v poteku nadaljnjega razvoja. Povezanost med telesnim, spoznavnim, osebnostnim in socialnim področjem razvoja, med zgodnejšimi pokazatelji razvoja v odraslosti in kasnejšimi razvojnopsihološkimi izidi. Stili in učenja in usposabljanja odraslih.
Teorije v razvoju odraslih: psihodinamična teorija (Freud , Ericson, Loevinger), kognitivna (Piaget, Vygotsy) beheviorizem in učenje (Watson, Skinner), socialno učenje (Bandura, Mischel), etološke teorije (Lorenz), humanistična teorija (Maslov), Ekološka teorija (Bronfenbrenner), moralna in religiozna teorija (Fohler, Kohlberg), karierna teorija (Ginzberg, Super, Holland), eklektična teorija .

18. Literatura:
Osnovna literatura:
I. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
II. Zupančič, M. (2001). Kognitivne spremembe v odraslosti. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija: izbrane teme (str. 156-170). Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.
III. Zupančič, M. (2001). Učinkovitost mentalnega delovanja v pozni starosti. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.). Razvojna psihologija: izbrane teme. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete, str. 171-182.
IV. Arnejčič, B., Ivšek, M., Zorman, M., Žakelj, A. (2009). Slovenia's national report on the implementation of the education and training 2010 work programme. Ljubljana: Ministry of education and sport.
Dopolnilna literatura:
I. Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (2007). Ljubljena: Ministrstvo za šolstvo in šport.
II. Ranciere, J. (2005): Nevedni učitelj, pet lekcij o intelektualni emancipaciji. Ljubljana: Zavod en knap.
III. Ecclestone, K. in Hayes, D. (2009), The Dengerous Rise of Therapeutic Education. Oxford: Oxford Brookes University.
Dopolnilna literatura:
I. Seibel, C. (2008). An Examination of Teaching and Learning Online. London: APA.

19. Predvideni študijski dosežki:
Spoznavanje temeljnih značilnosti razvojnih obdobij v odraslosti, razumevanje temeljnih zakonitosti, dejavnikov in razlag razvoja v odraslosti, pridobivanje vplogleda v znanstveno preučevanje psihičnega razvoja odraslih in razvoj spretnosti za uporabo pridobljenega znanja pri strokovnem delu z različno starimi odraslimi.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela: frontalna, delo v manjših skupinah in individualno delo
Metode dela: Interaktivne metode dela, ki temeljijo na principih aktivnega učenja in poučevanja za kritično mišljenje, kot so: delo v paru, akademska diskusija, kooperativno učenje, konstruktivno poslušanje. Uporaba sodobnih multimedijskih pripomočkov kot podpore za interaktivno delo in predavanje. Uporaba sodobnih multimedijskih pripomočkov kot podpore za interktivno delo in predavanje.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Pisni izpit obsega pisne dogovore na 5 vprašanj iz vsebine predmeta. Vsak odgovor lahko prinaša 10 % celotne ocene oziroma skupaj 50 % točk. 25 % točk končne ocene pa prinaša uspešen zagovor seminarskega dela. Nadaljnih 25 % točk prinaša aktivno sodelovanje na predavanjih in vajah, ki se preverja s pomočjo refleksivnih listov in sprotnih nalog. Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60 % vseh možnih točk.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
Na splošno veljajo določila, ki so določena po veljavnih pravilih, v neposrednem kontaktu s skupinami ali posamezniki s posebnimi potrebami pa velja zgornji predlog (točka 20, drugi odstavek)

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…)

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov

  • Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
  • Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
  • Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
  • Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.



Učni načrt pripravil:
doc. dr. Beno Arnejčič

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino