do 2018/2019

Andragoška gerontologija


Nosilci: docent dr. Mezgec Maja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Andragoška gerontologija
2. Koda predmeta: IO-I03
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Maja Mezgec
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: magistrski študijski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 1. ali 2.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

 

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

45

1,5

učitelj

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v program.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

  • razumevanje družbenih, psiholoških in fizioloških vidikov staranja
  • poznavanje problematike staranja in starejših v Sloveniji
  • razumevanje sodobnih spoznanj socialne gereontologije, ki so korelirane z učenjem v tretjem življenjskem obdobju.
  • ozaveščanje o pomenu učenja v tretjem življenjskem obdobju za družbeni, ekonomski in individualni razvoj
  • ozaveščanje o pomenu kakovostnega staranja in medgeneracijskega povezovanja

b. Splošne kompetence:

  • sposobnost razumevanja družbe, psiholoških, ekonomskih in pravnih temeljev
  • sposobnosti razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku
  • sposobnost razumevanja razvoja posameznika v različnih razvojnih obdobjih
  • sposobnost prenosa teoretskih znanj v andragoško prakso

c. Predmetno specifične kompetence:

  • razvijanje sposobnosti identificiranja potreb po izobraževanju v tretjem življenjskem obdobju
  • uporabljanje ustreznih pristopov in strategij za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju
  • poznavanje in razumevanje socialnih procesov in družbene pogojenosti
  • poznavanje, razumevanje in upoštevanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovostno staranje in razvijanje kakovostnih medgeneracijskih odnosov.



Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Predmet je zasnovan interdisciplnarno povezuje različne vidike staranja

  • opredelitev staranja in starosti
  • socialna gerontologija v Sloveniji in po svetu
  • družbena pogojenost tretjega življenjskega obdobja
  • fiziološki aspekti staranja
  • psihološki aspekti staranja
  • družbeni aspekti staranja
  • medčloveški odnosi in medgeneracijsko povezovanje
  • učenje v tretjem življenjskem obdobju
  • priprava na kakovostno starost
  • programi, politika in institucije za tretje življenjsko obdobje


18. Literatura:
Osnovna literatura:

  • Ramovš, J. (2003): Kakovostna starost. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
  • Kristančič, A. (2005), Nova podoba staranja: siva revolucija. Ljubljana: združenje svetovalnih delavcev Slovenije.
  • Withnall, A.; McGivney, V.; Soulsby, J.(2004): Older people learning: myths and realities. Leicester: NIACE.

Dopolnilna literatura:

  • Požarnik H. (1981): Umetnost staranja. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Hlebec, V. (2003): Socialna omrežja starostnikov v Sloveniji.V: Družboslvne razprave, 43: 171-182.
  • Šelb, J.(2001): Moja upokojitev – moj novi izziv. Ljubljana: Gerontološko društvo Slovenije.
  • Kuhn, K., Taylor,P., Lunde, A., Mirabile, M., Reday-Mulvey,G.(1998): Career planning and employment of older workers. Driekant, education&consultancy Maastricht, Netherlands.


Dodatna literatura:
Commission of the European Communities (2003): The demographic future of Europe – from challenge to opportunity, Commission of the European Communities.Brussels.
Članki iz znanstvene gerontološke revije Kakovostna starost in andragoške revije Andragoška spoznanja.

19. Predvideni študijski dosežki.
a. Znanje in razumevanje:

  • razumevanje družbenih, psiholoških in fizioloških vidikov staranja
  • poznavanje problematike staranja in starejših v Sloveniji
  • pozna in upošteva temeljne značilnosti in ključne dejavnike staranja in učenja v tretjem življenjskem obdobju

b. Uporaba:

  • sposoben razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku
  • sposobnost prenosa teoretskih znanj v andragoško prakso
  • sposoben uporabe ustreznih pristopov in strategij za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju

c. Refleksija:

  • premoščanje družbeno pogojenih stereotipov o starosti
  • ozaveščanje o pomenu kakovostnih medgeneracijskih odnosov


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:

  • predavanja
  • študij literature
  • seminarsko delo
  • konzultacije
  • samostojni študij
  • vaje v manjših skupinah.


Metode dela: interkativne metode, ki temeljijo na principih aktivnega učenja (Razlaga, razgovor/ diskusija/debata, delo z besedili, proučevanje primerov, vključevanje gostov iz prakse in diskusija o izbranih primerih in druge).

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

  • Pisni izpit (vsebina predavanj, vaj in seminarjev) 60% ocene
  • Seminarski izdelek 20% ocene
  • Predstavitev seminarskega izdelka 10% ocene
  • Aktivno sodelovanje na predavanjih 10% ocene

Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.


23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…)

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov

  • Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
  • Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
  • Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
  • Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.



Učni načrt pripravila:
doc. dr. Maja Mezgec

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino