Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Gibanje kot dejavnik celostnega razvoja


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Gibanje kot dejavnik celostnega razvoja
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program:
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

Učitelj

seminarji (SE)

30

1

Učitelj ali sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

Sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

45

1,5

študij literature in virov (ŠL)

30

1

priprava na izpit in izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študenti spoznajo:

  • osnovne teorije integriranega razvoja,
  • nevrofiziološke podlage integriranega razvoja,
  • razvojne posebnosti otroka kot izhodišče celostne obravnave,
  • hierarhijo regulacije gibanja, proces psihomotoričnega učenja in analizo motoričnega obnašanja,
  • vlogo procesa psihomotoričnega učenja v celostnem razvoju otroka,
  • vlogo motorične izkušnje v integraciji spoznavnega procesa,
  • celostna in interdisciplinarna obravnava prepletanja različnih kurikularnih vsebin skozi vsebine gibalne/športne aktivnosti,
  • gibanje kot sredstvo spoznavanja sebe in okolja,
  • gibanje kot vsebina integracije z drugimi kurikularnimi vsebinami,
  • gibanje in celostna obravnava otrok s posebnimi potrebami,
  • vsebine gibalne/športne aktivnosti kot sredstvo in vsebina diferenciacije in inkluzije,
  • osnove kineziometrije v zgodnjem otroštvu.


b. Splošne kompetence:

  • Zmožnost razvijanja in razumevanja osnovnih pedagoških konceptov in zakonitosti njihovega razvoja in delovanja.
  • Zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov iz strokovnega področja.
  • Zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja.


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • Pridobitev osnovnih znanj za identifikacijo, uporabo in analizo dejavnikov celostnega razvoja otroka
  • Usvojitev pedagoških in didaktičnih znanj za vključevanje in posredovanje vsebin gibalne/športne aktivnosti kot sredstev celostnega razvoja,
  • Zmožnost odkrivanja in prepoznavanja posebnih gibalnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik in s ciljem posredovanja novih znanj,
  • sposobnost načrtovanja in izpeljave empiričnih raziskovalnih projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj,
  • zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse gibalne/športne aktivnosti kot sredstva inegriranega razvoja z različnimi kurikularnimi vsebinami v različnih okoljih.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:

  • osnovne teorije integriranega razvoja,
  • nevrofiziološke podlage integriranega razvoja,
  • razvojne posebnosti otroka – izhodišče celostne obravnave,
  • psihomotorično učenje – temelj celostnega razvoja in gibalnega obnašanja,
  • motorična izkušnja – vloga in pomen v procesu integracije spoznavnega procesa
  • ravni gibalnega razvoja in vsebine izobraževanja,
  • celostna - interdisciplinarna obravnava in analiza otrokove gibalne učinkovitosti,
  • gibanje kot sredstvo spoznavanja sebe in okolja,
  • gibanje kot osnova integracije z ostalimi kurikularnimi vsebinami – jezik, glasba, slika, sistemi, narava, družba, ...,
  • gibanje in celostna obravnava otrok s posebnimi potrebami
  • posebnosti v gibalnem razvoju kot sredstvo diferenciacije in inkluzije
  • osnove kineziometrije v zgodnjem otroštvu – pomen, načini, instrumenti, postopki, metode razsikovanja v kineziologiji.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007.
Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Human Development. New York, McGraw-Hill.

b. Dopolnilna literatura*:
Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Pišot, R., Zurc, J. (2005). Raziskave celostnega razvoja otroka kot osnova didaktike gibalne/športne vzgoje. Ann, Ser. hist. sociol., 15(1), 195-204.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • Pozna povezanost gibanja z različnimi predmetnimi področji,
  • Pozna osnovne regulativne procese v psihomotoričnem učenju in posebnosti gibalnega obnašanja najmlajših,
  • Razvija zmožnost empiričnega pridobivanja podatkov o pomenu integrativne vloge vsebin gibalne/športne aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
  • Razvija zmožnost seznanja drugih z lastnimi spoznanji o strategijah, metodah in načinih vpeljave gibalnih/športnih aktivnostih kot sredstav celostnega razvoja otroka,
  • Uzavesti pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja preko refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
  • Samostojno uporablja študijsko literaturo in razvija zmožnosti za lastno učenje na višjih ravneh.


b. Uporaba:*
Študent:

  • Je sposoben pridobivanja podatkov o integrativni vlogi in pomenu vsebin gibalnih in športnih aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
  • Zna seznanjati druge z lastnimi spoznanji o vključevanju vsebin gibalne in športne aktivnosti v vsakdanje življenje otrok ter zna sprejeti odzive nanje kot podlago za nadaljnje delo,
  • Samostojno uporablja študijsko literaturo,
  • Je sposoben meriti, analizirati, identificirati, izbrati in uporabiti ustrezne gibalne/športne vsebine glede na področje (kurikularne vsebine) delovanja, zahteve in posebnosti otroka.


c. Refleksija:*
Študent:

  • Je zmožen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja,
  • Je zmožen refleksije lastnega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
  • Pri predmetu razvije moralno-etnični čut in čut do odgovornosti pedagoškega dela ter učinkov, ki jih imajo njegova ravnanja na učenca,
  • Napreduje v svojem socialnem, čustvenem, moralnem in kognitivnem razvoju, s čimer utrdi temelje za kvalitetno delo z učenci, učitelji in starši.



Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarji, delo na terenu (izvedba lastne empirične raziskave)

21. Načini preverjanja znanja:

  • seminarsko delo (50% ocene),
  • izpit (50% ocene).

Obe preverjanji znanja se ocenjujeta s številčno oceno.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z normativi

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • Učilnica z računalnikom in projektorjem; študijska literatura.
  • Športna dvorana/telovadnica.
  • Ustrezni športni rekviziti in učni pripomočki.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • habilitiran visokošolski učitelj
  • habilitian visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.

  • sprotni pogovori s študenti,
  • pridobivanje pisnih mnenj študentov o zadovoljstvu z izvedbo predmeta, predstavljenimi vsebinami in s predlogi za izboljšavo, z metodo anketnega vprašalnika ob zaključku študijskega leta.



Učni načrt sestavil: prof. dr. Rado Pišot

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino