Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Zgodnja pismenost in otroška književnost


Nosilci: izredni profesor dr. Medved Udovič Vida


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Zgodnja pismenost in otroška književnost
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Seminarji (SE)

30

1

Učitelj ali sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

Sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

30

1

Projektno delo (PD)

15

0,5

Študij literature in virov (ŠL)

30

1

Izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

Krajši pisni izdelki (KPI)

15

0,5

SKUPAJ

105

3,5

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka spoznava zakonitosti vzgojnih konceptov predšolskega obdobja s poudarkom na usposabljanju za načrtovanje in izvajanje jezikovne in književne vzgoje ter zgodnje pismenosti.


b. Splošne kompetence:

  • Zmožnost natančnega in jasnega izražanja ter suverene rabe strokovnega jezika.
  • Zmožnost razvijanja in razumevanja osnovnih pedagoških konceptov in zakonitosti njihovega razvoja in delovanja.
  • Zmožnost ustvarjanja in izražanja pozitivnega odnosa in odgovornosti do kulture ter občutljivosti do umetnosti.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Zmožnost razvijanja aktivne rabe produktivnih jezikovno- in književnodidaktičnih metod za delo z otroki od 1. do 6. leta starosti.
  • Vrednotenje vloge vzgojitelja/učitelja v razvoju sporazumevalne in književne zmožnosti predšolskih otrok in otrok na začetku šolanja.
  • Usvajanje sodobnih teoretskih izhodišč o zgodnji pismenosti, mladem bralcu in apliciranje le-teh v predšolske predopismenjevalne in književne modele.
  • Razvijanje zanimanja za igro vlog kot najvišjo raven simbolne igre.
  • Spoznavanje govornega razvoja otrok s posebnimi potrebami in načinov za odpravljanje njihovih govornih motenj.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Razvijanje zgodnje pismenosti
Komunikacijski model za razvijanje otrokovega sporazumevanja v slovenskem jeziku.
Celostni pristop pri razvijanju pismenosti in širše vključevanje pismenosti v vzgojno delo z otroki.
Vsebine, povezane s procesi razvijanja predbralnih in predpisnih zmožnosti otrok. Faze v razvoju osnovne pismenosti. Porajajoča se pismenost.
Načela natančnega in učinkovitega izražanja.
Prepoznavanje motenj v govoru in načinov za njihovo odpravljanje.
Bilingvizem, diglosija.

Spodbujanje dialoga s knjigo v predšolskem obdobju
Književnodidaktični model za razvijanje otrokovih književnih interesov.
Veda o mladem bralcu in recepcijska estetika.
Razvijanje medkulturnosti s sodobno stvarno in leposlovno slikanico.
Razmišljujoče sprejemanje umetnostnih besedil.
Oblikovanje kriterijev za izbiranje del iz sodobne otroške književnosti.

Metode
Igra vlog kot najvišja raven simbolne igre.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Izolit.
Marjanovič Umek, L. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit.
Medved Udovič, V. (2000). Igra videza, Ljubljana: Rokus. 39 – 57.
Medved Udovič, V. (2005). Z recepcijo slikanice do učinkovite pismenosti. Sodobna pedagogika. Letn. 56, posebna izd. 80-95.
Skubic, D. (2004). Pedagoški govor v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

b. Dopolnilna literatura:
Golli, D. (1992). Psihološke osnove začetnega branja in pisanja. Pedagoška obzorja (19-20, 1992). 21-25.
Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale : Izolit.
Medved Udovič, V. in Jamnik, T. (2000). S slikanico se igram in učim: priročnik k učbeniku in delovnemu zvezku pri pouku slovenščine za prvi razred devetletne osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

c. Dodatna literatura:
Seymour, P.H.K., Aro, M. in Erskine, J.M. (2003). Foundation Literacy acquisition in European Orthographies. British Journal of Psychology, vol. 94, no. 2. British Psychological Society, 143-174.
Pečjak, S. (1994). Didaktična igra in razvoj nekaterih psihičnih funkcij pri opismenjevanju, Trzin: Izolit.
Zorman, A. (2007). Prepoznavanje glasov in spoznavanje njihovih pisnih ustreznic v maternem, tujem oziroma drugem jeziku (izbrana poglavja). Neobjavljena doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:

  • Prepozna in upošteva ustrezne govorne položaje za posredovanje neumetnostnih in umetnostnih besedil.
  • Seznanja se s koncepti zgodnjega učenja jezika in književnosti in razume njihova teoretska izhodišča.


b. Uporaba:

  • V vzgojni proces smiselno in učinkovito implementira didaktične modele za razvijanje otrokovega sporazumevanja in dialoga z otroško književnostjo.


c. Refleksija:

  • Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki na različnih vsebinskih sklopih zgodnje pismenosti in otroške književnosti.
  • Kritično presoja književno produkcijo za otroke in izbira estetsko dognana književna besedila in slikaniško zvrst knjig.
  • Usposobi se za vrednotenje svojega dela in sodelavk v timu.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja,
  • diskusija,
  • metoda demonstracije,
  • samostojno učenje,
  • problemsko učenje,
  • e-učenje


21. Načini preverjanja znanja:
izpit (60 % ocene), seminarska naloga (20 % ocen), projektno delo (nastop, portfolio) (20 % ocene)


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica, opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

  • Pogovor s študenti
  • Anketa o kakovosti
  • Analiza uspešnosti študentov


Učni načrt pripravila: doc. dr. Vida Medved Udovič

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino