Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Pedagoško raziskovanje zgodnjega obdobja


Nosilci: redni profesor dr. Kožuh Boris


Splošne informacije

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Pedagoško raziskovanje zgodnjega obdobja

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Zgodnje učenje, 2. stopnja

/

1.

2.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

30

15

15

/

Pedagoška praksa 15

*105

6 KT

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

*seminarska naloga 15 ur = 0,5KT; projektno delo (pedagoška praksa) 30 ur = 1 KT; krajši pisni izdelki (pedagoška praksa) 15 ur = 0,5 KT; študij literature in virov 15 ur = 0,5 KT; izpit in priprava na izpit 30 ur = 1 KT.

Nosilec predmeta:

prof. dr. Boris Kožuh

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Vsebina:

Predmet se usmerja na pretežno kvalitativno raziskovanje zgodnjega obdobja poučevanja in učenja. Poudarjena je etičnosti v raziskovanju, timsko raziskovanje ter posebnosti v primerjavi s kvantitativnim raziskovanjem, pa tudi glavne značilnosti kvalitativnega raziskovanja.

Predstavljen je proces kvalitativnega raziskovanja zgodnjega obdobja učenja:

  • od izbire problema,
  • študija virov in literature,
  • izbora enot raziskovanja,
  • nato se poudarek usmeri na zbiranje podatkov, kjer študenti spoznajo in se preizkusijo v globinskem intervjuju, fokusiranem intervjuju, nestrukturiranem opazovanju, eseju za zbiranje podatkov ter spodbujenem priklicu. Spoznajo uporabnost različnih dokumentov za pridobitev podatkov. Predstavljena je triangulacija kot kombinirana tehnika zbiranja podatkov.

Vsebina procesa raziskovanja se nadaljuje s kvalitativno analizo in oblikovanjem »teorije« oz. zaključkov.

Sledi predstavljanje rezultatov raziskave bodisi pisno, govorno ali na posterju.

Podrobneje so predstavljene nekatere, pretežno kvalitativne raziskave, kot so:

  • študija primera,
  • akcijsko raziskovanje,
  • etnografska raziskava,
  • interpretativna raziskava ter
  • življenjska zgodovina.

 

Temeljni literatura in viri:

Osnovna literatura:

  • Cencič, M. (2003): Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju: gradivo za študente. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
  • MacNaughton, G., Rolfe, S. A., Siraj-Blatchford, I. (2001): Doing Early Childhood Research. Philadalphia: Open University Press.
  • Mesec, B. (1998): Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
  • Članki iz različnih revij in zbornikov, ki so povezani s predmetom. Seznam člankov in literature se sproti dopolnjuje.

Dopolnilna literatura:

  • Martler, C. A. (2005): Action Research: Teachers as Researcher in the Classroom. Thousand Oaks, London, New Delfi: Sage Publications.
  • Ustrezna je katerakoli literatura za pedagoško raziskovanje.

Dodatna literatura:

  • Priporoča se katerakoli domača ali tuja literatura za družboslovno kvalitativno raziskovanje.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

  • Študent/ka spozna osnovne vrste, metode in tehnike pretežno kvalitativnega pedagoškega raziskovanja zgodnjega obdobja poučevanja in učenja.
  • Zna izbrati in kombinirati različne, pretežno kvalitativne tehnike zbiranja podatkov in zna ustrezno obdelati in interpretirati zbrane podatke.
  • Zna sodelovati z drugimi soraziskovalci v raziskovalnem timu.
  • Zna napisati poročilo o določeni vrsti raziskave, ga predstaviti na plakatu ter tudi govorno predstaviti glavne ugotovitve in proces raziskovanja.
  • Razvije pozitivno vrednotenje raziskovalnega dela.

Splošne kompetence:

  • zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja;
  • zmožnost sodelovanja ter vodenja timskega in samostojnega dela;
  • zmožnost načrtovanja in izpeljave projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj v različnih oblikah.

Predmetnospecifične kompetence:

  • usposobljenost za preprostejše empirično, pretežno kvalitativno raziskovanje zgodnjega obdobja učenja in poučevanja;
  • fleksibilna uporaba znanja v praksi, ki se pokaže pri izdelavi raziskovalnega poročila;
  • interdisciplinarno povezovanje vsebin, ki se kaže pri raziskovanju problema, ki je lahko osvetljen iz različnih vidikov;
  • upoštevanje etičnih načel v procesu raziskovanja.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

  • Študent/-ka pozna osnovne vrste kvalitativnih raziskav.
  • Pozna osnovne kvalitativne tehnike zbiranja podatkov.
  • Zna kvalitativno obdelati podatke.

Uporaba:

  • Pridobljeno znanje študent/-ka uporabi pri raziskovanju konkretnega problema iz prakse, s področja zgodnjega učenja, od načrtovanja raziskave, zbiranja podatkov, ustrezne obdelave podatkov ter napiše poročilo o raziskavi ter predstavi glavne raziskovalne ugotovitve

Refleksija:

  • Študent/-ka je sposoben/-na kritično ovrednotiti rezultate in proces svoje raziskave s področja zgodnjega učenja in poučevanja, pa tudi druge objavljene, pretežno kvalitativne raziskave s tega področja.

 

Metode poučevanja in učenja:

Metode poučevanja in učenja:

  • interaktivna predavanja,
  • individualno delo in skupinsko delo,
  • diskusija,
  • metoda dela z besedili,
  • samostojno učenje,
  • pisni in drugi izdelki študentov,
  • študije primerov.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

  • Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
  • Seminarska naloga: obseg 1500 do 2000 besed.
  • Aktivno sodelovanje na predavanjih, seminarjih in vajah.
  • Pisni izpit.
  • Pri seminarski nalogi se ocenjuje: struktura naloge, teoretska podlaga, navajanje virov in literature med besedilom, ustrezna predstavitev procesa raziskovanja in rezultati, ustrezno uporabljeni metodološki pojmi, korektno predstavljeni rezultati, pridobljeni s pretežno kvalitativnimi tehnikami ter oblikovanje »teorije«. Ocenjuje se tudi ustrezen zaključen, navajanje virov in literature v končnem poglavju ter preglednost in pomembnost prilog.

Seminarska naloga vključuje 37,5 % skupne ocene, govorna predstavitev ter na posterju 12,5 % ter pisni izpit 50,0 % skupne ocene.

Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na UP.

 

Reference nosilca:

  • CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida, BOROTA, Bogdana. Comparison of the usage of ICT among some compulsory subjects in the Slovenian primary schools. Probl. educ. 21st century, 2009, vol. 17, str. 39-47, tabele. [COBISS.SI-ID 3431383]
  • CENCIČ, Majda, JAVORNIK KREČIČ, Marija, IVANUŠ-GRMEK, Milena. In-service training for teachers : a personal and professional necessity. Scientia paedagogica experimentalis, 2009, vol. 46, no. 2, str. 227-244, ilustr. [COBISS.SI-ID 3522519]
  • CENCIČ, Majda, COTIČ, Mara, MEDVED-UDOVIČ, Vida. Spremembe pouka in kompetence učiteljev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pedagoš. obz., 2010, letn. 25, št. 2, str. 19-34. [COBISS.SI-ID 3618007]
  • CENCIČ, Majda. Primer modela izobraževanja in usposabljanja pedagoških delavcev = An example of a model of the education and training of teachers. Sodob. pedagog., 2007, letn. 58, št. 1, str. 76-87. [COBISS.SI-ID 2273751]
  • CENCIČ, Majda. Raziskovalni pogledi na razvijanje pedagoške prakse, Izbrana pedagoška področja, (Partnerstvo fakultet in šol v letih 2006 in 2007). Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, 2007. 112, 120 str., ilustr. ISBN 978-961-6528-71-9. [COBISS.SI-ID 234720000]

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino