Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Znanstvena besedila


Nosilci: izredni profesor dr. Starc Sonja


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Znanstvena besedila
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Seminarji (SE)

15

0,5

Učitelj ali sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

30

1

Izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Cilji predmeta Znanstvena besedila so,

  • da študent/-ka nadgradi predvsem pisno sporazumevalno zmožnost, in sicer s spoznavanjem zakonitosti pragmatike in besediloslovja, kot jih predstavljajo tuji in slovenski raziskovalci;
  • da kritično razčlenjuje znanstvena besedila in ugotavlja njihovo strukturo, izbor izraznih sredstev, diskurzivno vrednost;
  • da usvoji tvorjenje takega besedila (znanstveni aparat, sinopsis, kulturni besedilni vzorec problem-rešitev, razlaganje, definiranje, razvrščanje, utemeljevanje, razpravljanje, rabo ponazarjalnega gradiva, navajanje in citiranje, povzemanje).


b. Splošne kompetence:

  • Zmožnost natančnega in jasnega izražanja ter suverene rabe strokovnega jezika.
  • Utrjevanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje zmožnosti za uspešno sporočanje s pomočjo znanstvenega besedila.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Zmožnost izbire ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja.
  • Zmožnost rabe slogovnih postopkov utemeljevanja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja.
  • Zmožnost tvorbe znanstvenega besedila (magistrskega dela).
  • Zmožnost preverjanja in uporabe pridobljenega znanja v praksi.



Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • Osnovne značilnosti besedila in diskurza. (Besedilotvorni elementi: kohezivna sredstva:ponovne pojavitve: členitev po aktualnosti, tema – rema; razvijanje jedra; tematsko istovetenje kot značilnost znanstvenega izraza; parafraza, členek)
  • Koherenca – pomen – smisel, enopomenskost (termini).
  • Slovenski jezikoslovci o znanstvenih besedilih.
  • Splošni kulturni vzorec problem – rešitev in njegova struktura.
  • Izbor jezikovnega/znakovnega koda glede na besedilno vrsto.
  • Tvorjenje znanstvenega besedila (magistrskega/doktorskega dela): znanstveni aparat, sinopsis, kulturni besedilni vzorec problem-rešitev, razlaganje, definiranje, razvrščanje, utemeljevanje, razpravljanje, rabo ponazarjalnega gradiva, navajanje in citiranje, povzemanje)
  • Glagolski, samostalniški slog besedila.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Osolnik Kunc, Viktorija (2007): Strokovno sporočanje z vidika razumljivosti. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.143-152.
Pisanski Peterlin, Agnes (2007): Raziskave metabesedilnosti v uporabnem jezikoslovju. Jezik in slovstvo 52 3-4. 7-19.
Starc, Sonja (2007): Struktura znanstvenega besedila in njegova zunanja členjenost, kot se kažeta v primerih besedil Jezika in slovstva. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.175-200.
Vogel, Jerca (2007): “Nestrokovnost” v primeru poljudnoznanstvenih besedil (pragmatično-funkcijski vidik). V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.125-142.

b. Dopolnilna literatura:
Bešter, Marja (1994): Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. V: Uporabno jezikoslovje 2. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 44-52.
Mikolič, Vesna (2007): Izrazi moči argumenta z vidika razumljivosti. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.153-162.
Starc, Sonja (2006): Besedilna matrica in struktura vzorca besedila problem – rešitev ter možnost njune uporabe pri analizi besedil v šolski praksi. Jezik in slovstvo 51/1. 33–52.
Toporišič, J. (1984): Slovenska slovnica. Pregledana in razširjena izdaja. Maribor, Obzorja.

c. Dodatna literatura:
Kranjc, Simona (2004): Besedni red, usvajanje prvega in učenje drugega/tujega jezika. V: Jezik in slovstvo XLIX/3–4. 145–158.
Kunst Gnamuš, Olga (1995): Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center diskurzivnih študij.
Nidorfer Brezar, Mojca (1997): Ilokucijsko dejanje zahteve. V: Posrednost in argumentacija v govoru. Ljubljana: Center za diskurzivne študije.
Halliday, M. A. K (2004): The Language of Science. London, New York: Continuum.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka pozna osnovne zakonitosti besedila in razume njihovo interaktivnost.

b. Uporaba:
Pridobljeno vedenje uporabi za analizo in tvorbo znanstvenega besedila (magistrskega dela).

c. Refleksija:
Kritično presoja rabo izraznih sredstev (besednih in nebesednih) v znanstvenih besedilih in strukturo takih besedil.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Razlaga
Pogovor/ razprava
Delo z besedilom (analiza)
Iskanje virov
Tvorba besedila
e-izobraževanje

Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Samostojno delo študentov


21. Načini preverjanja znanja:
Pisni izpit, na katerem študent z odgovori odprtega tipa kritično presoja in teoretično utemeljuje praktične zglede.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor LCD, elektronska verzija jezikovnih priročnikov, znanstvene revije, dostop do korpusnih besedil FIDA ali Beseda.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

  • Pogovor s študenti
  • Anketa o kakovosti
  • Analiza uspešnosti študentov



Učni načrt pripravila: doc. dr. Sonja Starc

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino