Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Profesionalnost in kakovost


Nosilci: redni profesor dr. Lepičnik Vodopivec Jurka


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Profesionalnost in kakovost
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: Obvezni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Seminarji (SE)

15

0,5

Učitelj ali sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

15

0,5

Izpit in priprava na izpit (PI)

30

1,0

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

 

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.

 

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • Študent-ka spozna kontekstualizacijo kakovosti.
  • Študent- ka spozna družbene in strokovne razloge za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.
  • Študentka spozna umeščenost kakovosti v koncept in proces vseživljenjskega učenja.
  • Študentka spozna temelje profesije in profesionalnosti.
  • Študentka spozna različne sisteme za spodbujanje profesionalnosti in zagotavljanje kakovosti.

 

b. Splošne kompetence:

  • Kritično presoja obstoječe prakse, politike in raziskovanje zgodnjega učenja z vidika kakovosti in profesionalnega razvoja.
  • Razume in sprejema učenje kot vseživljenjski proces.
  • Sodeluje z drugimi, da bi izboljšal svoje delo

 

c. Predmetno specifične kompetence:

  • Učinkovito dela z lokalno skupnostjo in partnerji pri vzgoji in izobraževanju (starši, fakultetami, inštituti)
  • Pozna sisteme zagotavljanja kakovosti in zna ustvarjati pogoje za njihovo delovanje
  • Zna sodelovati s kolegi, da bi izboljšal lastno učenje in poučevanje in delil izkušnje z drugimi.
  • Podpira mobilnost in sodelovanje, medkulturno spoštovanje in razumevanje
  • Pozna vlogo izobraževanja v razvijanju povezujočih skupnosti

 

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

Pedagog kot poklic in profesionalnost:

  • Dimenzije, ki določajo profesionalni nivo poklica vzgojitelja/učitelja in njihove značilnosti
  • Vzgojitelj/učitelj v vrtcu/šoli nekoč in danes- vloge
  • Faze profesionalnega razvoja
  • Vseživljenjsko učenje nujnost sodobnega vzgojitelja/učitelja
  • Pripravljenost na spremembe in stalne izzive
  • Dejavniki učinkovitega in uspešnega profesionalnega razvoja (individualizacija, refleksija, sodelovanje, samoocenjevanje in samo-usposabljanje, vidnost subjektivnih teorij, raznolikost vsebine in tipologije znaj, kultura kolegialnosti, participativnosti in avtonomnosti, upoštevanje značilnosti učenja odraslih)
  • Sistemi podpiranja profesionalnega razvoja
  • Vrste evalvacije vzgojitelja/učitelja (samoevalvacija, formativna evalvacija, zunanja evalvacija )
  • Pregled pravic in dolžnosti vzgojitelja/učitelja
  • Zakonodaja na področju PV in OŠ

 

Kakovost v vzgoji:

  • Sociokulturni vidiki razumevanja in zagotavljanja kakovosti. Vrednostna umeščenost razlage kakovosti
  • Strukturni in procesni kazalci kakovosti
  • Opazovanje in kritična analiza vzgojno-izobraževalnega procesa kot osnova za spreminjanje kakovosti. Zanesljivost v ocenjevanju.
  • Mednarodne primerjave, raziskave in sodobni trendi v zagotavljanju kakovosti
  • Od profesije, profesionalca do kakovosti

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

Marentič Požarnik, B. (2004): Kaj se je dogajalo z učiteljevo avtonomijo v desetih letih šolske prenove. Sodobna pedagogika, ZDPDS, 55 (121), str. 34 – 50.

Marjanovič, U.L.; Fekonja,U.;Kavčič,T.;Poljanšek, A. (Ur.). (2002). Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Cvetek, S. (2005). Poučevanje kot profesija, učitelj kot profesionalec. Radovljica: Didakta.

Vonta, T. (2005): Profesionalni razvoj vzgojiteljice v funkciji njene avtonomnosti. V: Malej, Ronald (ur.). Strokovna avtonomija vzgojitelja: zbornik. Ljubljana: Skupnost vrtcev Slovenije, str. 13 – 31.

Vonta, T. (2005). Konceptualizacija profesionalnega razvoja strokovnih in vodstvenih delavcev vrtcev in šol. V: VONTA, Tatjana (ur.), MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), ROŽAC-DAROVEC, Vida (ur.), DAROVEC, Darko (ur.). Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, str. 57-81.

 

b. Dopolnilna literatura:

Marentič Požarnik, B. (2000): Profesionalizacija izobraževanja učiteljev –nujna predpostavka uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje, letnik XXXI, št. 4, str. 4 - 11.

Vonta, T. (2007). Mednarodni pedagoški standardi v funkciji formativne evalvacije, profesionalnega razvoja in zagotavljanja kakovosti. Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 2007, št. 2, str. 65-74.

Valenčič Zuljan, M. (2001): Modeli in načela učiteljevega profesionalnega razvoja. Sodobna pedagogika, 52 (2), str. 122 - 141.

c. Dodatna literatura:

Vonta, T. (2007). Z mentorskimi timi k zviševanju kakovosti in spodbujanju profesionalnega razvoja vzgojitelja oziroma učitelja. V: VONTA, Tatjana (ur.), ISTENIČ STARČIČ, Andreja (ur.). Mentorstvo v profesionalnem razvoju učitelja in vzgojitelja. Koper: Pedagoška fakulteta, str. 24-44.

Šteh, B., Zuljan, M. (1994). Namen šolske prenove in avtonomija iz perspektive učiteljev. Sodobna pedagogika, Ljubljana, 55 (121), posebna izdaja, str. 102 - 117.

Skupina avtorjev (2006): Razvijanje partnerstva med fakulteto, šolami in vrtci. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales

 

19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:

  • Študent/-ka razume koncept in pomen profesionalnosti in profesionalizma
  • Študent- ka razume koncept in razloge za vseživljenjsko učenje
  • Študent- ka pozna in razume različne sisteme za zagotavljanje kakovosti in profesionalnosti
  • Študent- ka pozna pomen in načela vzpostavljanja kakovostne vzgojno izobraževalne prakse

 

b. Uporaba:

  • Študent- ka je pripravljen- a na profesionalne izzive in spremembe.
  • Študent-ka profesionalne izzive avtonomno interpretira, načrtuje spremembe in jih uvaja v prakso
  • Študent-ka vzpostavlja in sodeluje (načrtuje, izvaja, evalvira) v profesionalnih mrežnih povezavah
  • Študent/-ka identificira in povezuje cilje svojega profesionalnega razvoja in jih zna umestiti v vizijo in poslanstvo institucije.

 

c. Refleksija:

  • Študent-ka kritično reflektira, prepoznava svojo vizijo, vlogo in poslanstvo na področju vzgoje in izobraževanja.
  • Študent-ka avtonomno in v sodelovanju z drugimi načrtuje in izvaja spremembe.

 

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

Delo bo potekalo v večjih, manjših skupinah, v parih in individualno. Temeljilo bo na upoštevanju identificiranih predhodnih spoznanj, principih problemskega in aktivnega raziskovalnega učenja.

 

21. Načini preverjanja znanja:

  • Izpit
  • Seminarska naloga

 

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine

Skladno z normativi.

 

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

Predavalnica, LCD projektor, računalnik, internet

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec

 

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije

  • Pogovor s študenti
  • Anketa o kakovosti
  • Analiza uspešnosti študentov

 

Učni načrt pripravili: doc. dr. Tatjana Vonta, mag. Sonja Rutar

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino