Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Zimske aktivnosti v naravi


Nosilci:


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Zimske aktivnosti v naravi
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

15

0,5

Učitelj

Seminarji (SE)

15

0,5

Učitelj ali sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

45

1,5

Sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

30

1

Študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

Izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent:

  • poglobi in praktično preveri znanja, ki jih je pridobil pri ostalih predmetih;
  • povezuje teorijo s prakso, med vsebinami programa, predvidenimi v predmetniku;
  • pridobi znanja in sposobnosti za odgovorno usmerjanje posameznika in ravnanje v naravnem okolju in družbenem življenju;
  • spoznava potrebe po koristni in kulturni izrabi prostega časa in posledično možnosti zadovoljevanja interesov znotraj in zunaj institucionalnih okvirjev v smislu vseživljenjskega učenja.
  • uzavešča potrebo po seznanjanju posameznika v koristno izrabo prostega časa in aktivnosti v naravi v jesenskem in zimskem času.



b. Splošne kompetence:

  • usvajajo načine in pristope za uvajanje posameznika in skupin v kakovostno izrabo prostega časa in aktivnosti v naravi v specifičnem okolju, na sprehodu ali izletu v gore, na snegu ali ledu v jesenskem ali zimskem času.
  • spozna vsebine, namen in cilj procesa gibalnih/športnih aktivnosti v naravi;
  • se seznanja s sodobnimi pristopi in študijsko literaturo in se usposablja za samostojno uporabo le-te.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • razvijejo komunikacijo s posameznikom in skupinami v različnem okolju in si tem izboljšajo možnosti za uspešno delo ter dodatno zaposlitev na področju programov aktivnosti v naravi.
  • spoznajo in razumejo metodična področja ter pridobijo znanja za izvedbo različnih vsebin aktivnosti v naravi, kot sredstev vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje specifičnih gibalnih izkušenj.
  • nadgradijo praktična didaktična in metodična znanja na področja vsebin zimskih in jesenskih G/Š aktivnosti v naravi;
  • preverjajo in uporabljajo pridobljeno znanje v praksi.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Študentje se seznanijo in usposobijo za organiziranje in izvedbo gibalnih/športnih aktivnosti na snegu in ledu s ciljem usvajanja osnovnih znanj, ki otroku zagotovijo dovolj specifičnih gibalnih kompetenc, da se v tem okolju športno udejstvuje, zabava in sprošča. Študentje bodo spoznali in predelali osnovno šolo alpskega smučanja; priprave smučarskega parka za najmlajše, seznanili z osnovami izletništva in teka na smučeh; spoznali z igrami na snegu ter drugimi aktivnostmi, ki jih tudi vključujemo med vsebine zimskih programov na zimovanjih predšolskih otrok. Seznanijo in usposobijo se za organizacijo in vodenje različnih vsebin v naravi, športnih aktivnosti na snegu in ledu. Seznanijo se z nevarnostmi v zasneženih gorah ter preprečevanjem morebitnih nesreč.
V jesenskem času lahko otrokom na zanimiv in prijazen način približamu tudi vsebine izletništva, pohodništva, gorništva ter taborjenja in taborniške veščine. Študentje spoznajo in se usposobijo za vodenje in izvedbo izletov, krajših ali daljših bivanj v naravi z različno spremljajočo vsebino. Spozanjo pomen izletništva, pohodništva, gorništva; razumejo gorništvo kot integralni del splošne kulture; usvojijo gorniške vsebine; načela in doktrino varnega vodenja izletov. Izvedejo program za usposabljanje mentorjev planinskih skupin in planinskih vodnikov.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Pišot, R., Videmšek, M. (2004, 2008). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanaj Slovenije.
Pišot, R., Videmšek, M. (2005). Smučanje je igra - DVD Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanaj Slovenije.
Lešnik, B., Žvan, M.(2007). Naše smučine. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Guček A., Videmšek D. s sodelavci, (2002): Smučanje danes, Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, Ljubljana
Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta


b. Dopolnilna literatura:
Burnik, S. (2003) Turno smučanje, plezanje v snegu in ledu. FŠ, Inštitut za šport. Ljubljana.
Pišot, R. (1998): Kdaj in kako do prvih zavojev na snegu?. Ljubljana: Fit.
Pišot, R., Murovec, S., Gašperšič, B., Sitar, P., Janko, G. (2000): Smučanje 2000+. Ljubljana. Zveza učiteljev in trenerjev Slovenije

c. Dodatna literatura:
Zborniki mednarodnih kongresov - Otrok v gibanju –od 2000 dalje, PeF, Ljubljana, UP PEF Koper, UP ZRS Koper;
Zborniki posvetov Zveze društev športnih pedagogov;
Revije - Šport, Kinesiologia Slovenica, Sodobna pedagogika, Vzgoja in izobraževanje, Fit, Tabor, Šport mladih, …

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent:

  • pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja vsebin aktivnosti v naravi,
  • pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja športa s poudarkom na vsebinah letnih in zimskih aktivnosti v naravi,
  • pridobi različna pojmovanja področja aktivnosti v naravi in pridobljena znanja vključuje v ostale programe gibalnih/športnih aktivnosti.
  • vsak študent ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista področja, za katere ima poseben interes in sposobnost – lahko pridobi tudi amaterski nazivi usposobljenosti.


b. Uporaba:
Študent:

  • izbere ustrezne pristope in načine dela glede na izbrano gibalno/športno vsebino in glede potrebe otroka vključenega v proces
  • je sposoben ustrezno in spretno uporabiti procese poučevanja, načtrovati delo ter izbirati ustrezno učno okolje in sredstva;
  • povezuje G/Š vsebine z drugimi področji in poučuje celostno
  • sposoben je načrtno pripraviti in smiselno prilagoditi vsebine G/Š dejavnosti v naravi v različnem geografskema ali delovnem okolju ter obdobju jeseni oz.zime.


c. Refleksija:
• Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke vključenih posameznikov ali skupin. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

  • Predavanja
  • seminar
  • terenske vaje – praktično delo v naravi


21. Načini preverjanja znanja:

  • Študent pripravi in aktivno predstavi seminarsko nalogo.
  • Opravi praktični del in predstavi praktično znanje na terenu
  • Izpit.


Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Študenti si sam preskrbi primerno športno opremo za posamezno športno področje (možnost izposoje). Študentje sami krijejo stroške izvajanja programa (nastanitve, prehrana, smučarske vozovnice, prevozi …)
Učitelji in sodelavci: smučarska oprema (smuči, palice, smučarski čevlji, smučarska oblačila, plavalna oprema, neoprenska oblačila, primerna obutev).

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

  • Pogovor s študenti
  • Anketa o kakovosti
  • Analiza uspešnosti študentov



Učni načrt pripravil: prof. dr. Rado Pišot

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino