Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Medkulturnost


Nosilci: docent dr. Zorman Barbara


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Medkulturnost
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Barbara Zorman
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Seminarji (SE)

30

1

Učitelj ali sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

Sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

30

1

Projektno delo (PD)

15

0,5

Študij literature in virov (ŠL)

30

1

Izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

Krajši pisni izdelki (KPI)

15

0,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka spoznava razvoj jezikovne in kulturne identitete posameznika in družbe, pomen in vlogo medkulturnega sporazumevanja za življenje in delo posameznika v sodobni družbi ter se usposobi za kritično (samo)vrednotenje lastne, drugih in tujih kultur.

b. Splošne kompetence:

  • zmožnost natančnega in jasnega izražanja ter suverene rabe jezika;
  • zmožnost ustvarjanja in izražanja pozitivnega odnosa in odgovornosti do različnih umetnosti in kultur;



c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Razvijanje sposobnosti za sodelovanje v različnih (kulturnih) okoljih.
  • Poznavanje značilnosti medkulturnih primerjav in zakonitosti razvoja medkulturne sporazumevalne zmožnosti.
  • Konceptualno razumevanje področja medkulturnosti ter pridobitev praktičnih znanj za vzpostavljanje medkulturnega dialoga.
  • Prepoznavanje slovenske kulturne zavesti in kulturnega sistema glede na integracijske procese.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Razvoj medkulturne zmožnosti

  • Jezikovna in kulturna identiteta posameznika, družine in družbe. Kulturni spomin.
  • Vsebine jezikovne in kulturne identitete: kognitivna, emocionalna in moralna.
  • Vrednotenje lastne in drugih kultur: stališča, predsodki in stereotipi (avtostereotipi, hetrerostereotipi in metastereotipi) ter njihova veljavnost. Vloga psiholoških značilnosti naroda na oblikovanje avtostereotipov in metastereotipov. Vloga množičnih medijev na vrednotenje tujih kultur (heterostereotipi) ter oblikovanje metastereotipov.
  • Razvoj medkulturne sporazumevalne zmožnosti (faza seznanjanja, faza razumevanja in faza delovanja).
  • Vrednotenje medkulturne izkušnje. Medkulturno vplivanje. Kulturni imperializem.
  • Izhodišča in načela didaktičnega modela spodbujanja medkulturnosti v večkulturni Sloveniji.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Musek, J. 1994. Psihološki portret Slovencev. Zbirka Forum. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Čok, L. in sod. 2006. Bližina drugosti. Knjižnica Annales Majora. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
Katunarić V. 1993. Interkulturalizem. Teorija in praksa, 1–2, 14. 14-25.
Council of Europe: European Language Portfolio. Council of Europe Publishing. Dostopno na spletni strani: www.coe.int/ povezava na Education, culture and heritage, youth and sport > Language Policies > Language Policy Division (Strasbourg) > European Language Portfolio.

b. Dopolnilna literatura:
Grosman, M. 2000. Izzivi in področja medkulturne vzgoje. V: Štrukelj, I. (ur.) Kultura, identiteta in jezik. Zvezek 2. Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, Ljubljana. 11-22.
Skela, J. 2000. Odkrivanje drugosti: (med)kulturna zavest pri pouku tujega jezika. V: Štrukelj, I. (ur.) Kultura, identiteta in jezik. Zvezek 2. Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, Ljubljana. 23-40
Belak, M. 2000. Medkulturne razlike: nepredvidljivost in nesprejemljivost slovenske vljudnosti v angleško govorečih okoljih. V: Štrukelj, I. (ur.) Kultura, identiteta in jezik. Zvezek 2. Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, Ljubljana. 229-235.
Odlin, T. 2000. Language Transfer, Cross- linguistic Influence in Language Learning. Cambridge: Cambridge University Press.
Philipson, R. 1992. Linguistic Imperialism. Oxford: Oxford University Press.
Medved-Udovič, V. 2006. Berila in kulturna identiteta mladih. Otrok in knjiga, 67. 49-59.

c. Dodatna literatura:
Stabej, M. 2005. Kdo si, ki govoriš slovensko? V: V. Mikolič in K. Marc Bratina (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, str.:13 – 23.
Čok, L. 2005: Posameznik in jezik v medkulturnem jezikovnem stiku. V: V. Mikolič in K. Marc Bratina (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije . Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče. 23 – 35.
Sedmak, M. 2005. Jezikovne izbire članov etnično mešanih družin. V: V. Mikolič in K. Marc Bratina (ur.): Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije . Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središčer. 187 -213.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:

  • Študent/-ka pozna osnovne koncepte s področja kulturne identitete, razvoja medkulturne sporazumevalne zmožnosti in vrednotenja (med)kulturne izkušnje.
  • Pozna značilnosti medkulturnih primerjav in zakonitosti razvoja medkulturne sporazumevalne zmožnosti.


b. Uporaba:

  • Sposoben je vzpostaviti medkulturni dialog, prepoznati težave pri medkulturnem sporazumevanju, jih analizirati in konstruktivno reševati.
  • Sposoben je kritično presojati podatke in informacije, ki jih ponujajo množični mediji, pisni viri in sodobna tehnologija.
  • Sposoben je sodelovati v različnih (kulturnih) okoljih.
  • Sposoben je preučiti primere iz prakse in pripraviti načrt delovanja (projekt) na podlagi konceptualnega razumevanja področja medkulturnosti.


c. Refleksija:

  • Zmožen/-na je ovrednotiti lastno občutljivost in odprtost za drugačnost, strpnost in sposobnost empatije in je pripravljen za razvijanje lastne osebnosti. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z drugimi ljudmi.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Samostojno delo študentov
  • e-izobraževanje
  • Razlaga
  • Razgovor/ diskusija/debata
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera
  • Reševanje nalog


21. Načini preverjanja znanja:
Študent/-ka opravlja izpit iz vsebine predmeta in seminarsko nalogo. Vrednotenje oddane naloge sloni na kriterijih: utemeljenost in verodostojnost podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev, izvirnost interpretacije, jezikovna pravilnost in zgradba besedila, ustreznost zvrsti, povzemanja in navajanja virov, citatov. Sestavni del ocene oddanega dela bo tudi predstavitev njegove vsebine.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica, opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

  • Pogovor s študenti
  • Anketa o kakovosti



Učni načrt pripravili: doc. dr. Anja Zorman, doc. dr. Vida Medved Udovič

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino