Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v otrokovem zgodnjem obdobju


Nosilci: izredni profesor dr. Medved Udovič Vida


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v otrokovem zgodnjem obdobju
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodne učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 2., 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

30

1

Učitelj

Seminarji (SE)

30

1

Učitelj ali sodelavec

Laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

Sodelavec

SKUPAJ

75*

2,5

*Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

15

0,5

Projektno delo (PD)

30

1

Študij literature in virov (ŠL)

30

1

Izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
d. Cilji:
Študent/-ka spoznava vsebine, metode, in oblike za razvijanje receptivne in produktivne rabe jezika v otrokovem zgodnjem obdobju s poudarkom na usposabljanju za načrtovanje in učenje jezika ter razvijanje metakognitivnih sposobnosti in razvijanje vseh štirih sporočanjskih spretnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje).

e. Splošne kompetence:
Študent/-ka pridobi zmožnost:

  • razvijanja strokovnega znanja in spretnosti s področja razvijanja sporazumevalne zmožnosti, ki mu(ji) bodo omogočile smiseln diskurz tako na strokovnem kot na splošno družbenem področju v maternem jeziku ter oplemenitile strokovno delo;
  • razvijanja in razumevanja osnovnih pedagoških konceptov in zakonitosti njihovega razvoja in delovanja;
  • za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija;
  • ustvarjanja in izražanja pozitivnega odnosa in odgovornosti do jezika in kulture.


f. Predmetnospecifične kompetence:

  • zmožnost konceptualnega razumevanja specialnodidaktičnega področja razvijanja sporazumevalne zmožnosti v zgodnjem obdobju ter pridobitev praktičnih znanj za njeno razvijanje;
  • spoznavanje vloge odraslih v otrokovem govornem razvoju oz. pomen interakcije med otrokom in odraslim;
  • spoznavanje procesa usvajanja glasovnega sistema jezika pri otroku, razvoj otrokove besedne (poimenovalne) ter slovnične zmožnosti, zmožnosti tvorjenja besedila ter pragmatične zmožnosti.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Razvijanje poimenovalne zmožnosti in predpojmovnih struktur.
Izvirajoč iz otrokovega pojmovnega sveta, študent (-ka) spoznava in razvija besedišče, glasove in podobe, ki so povezane z vsakdanjo rabo jezika. Otroke spodbuja h govoru, pripovedovanju, opisovanju, argomentiranju in izražanju razmerij med besedami v povezavi z mišljenjem (število, količina, teža, prostor, čas).
Razvijanje skladenjske zmožnosti.
Študent(ka) spoznava didaktične strategije za tvorjenje večbesednih stavkov in stavčnih vzorcev glede na otrokov jezikovni razvoj.
Spodbujanje ustvarjalnega izražanja v jeziku.
Načini razvijanja sporazumevalne zmožnosti otrok, s posebnim poudarkom na metodah pripovedovanja in opisovanja.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Baloh, B. (2006). Pripovedovanje otrok v vrtcu in razvijanje pripovedovalne sheme. V: Medved-Udovič, V. (ur.), Cotič, M. (ur.), Felda, D. (ur.). Zgodnje učenje in poučevanje otrok. (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Pedagoška fakulteta. 287-295.
  • Kranjc, S. (1999): Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete.
  • Kunst Gnamuš, O. (brez letnice): Govorno dejanje – družbeno dejanje. Komunikacijski model jezikovne vzgoje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani.
  • Marjanovič Umek, L.; Kranjc, S.; Fekonja, U. (2006): Otroški govor: razvoj in učenje. Založba Izolit, Izobraževalna literatura.
  • b. Dopolnilna literatura:
  • Engel, S. (2000): The stories children tell. Making sense of narratives of childhood. United states of America: W. H. Freeman and Company.
  • Fein, G. (1995): Toys and stories. A. D. Pellegrini (ur.): The future of play theory. New York: State University of New York Press. 151-165.
  • Kranjc, S.; Marjanovič Umek, L.; Fekonja, U. (2003): Pripovedovanje zgodbe kot možni pristop za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja, Jezik in slovstvo, XLVIII/5.
  • Marjanovič Umek, L. (odgovorna nosilka) (2003): Učinki uvajanja Kurikuluma za vrtce na področju komunikacije in socioemocionalnega razvoja otrok. Evalvacijska študija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo RS.
  • Medved Udovič, V. (2005): Zgodnje branje za učinkovito bralno pismenost. Pedagoška obzorja, 20/1. [5]-16.


c. Dodatna literatura:

  • Grosman M. (2004): Zagovor branja. Bralec in književnost v 21. stoletju. Beseda 4/2004. Ljubljana: Založba Sophia.
  • Hendy, L., Toon, L. (2001): Supporting drama and imaginative play in the early years. Buckingam: Open University Press, Celtic Court.
  • Verschueren, J. (2000): Razumeti pragmatiko. Ljubljana: *cf.
  • Zipes, J. (2002): Inventare e raccontare storie. Scrittura e drammatizzazione. Erickson, Guide per l'educazione.


19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent(ka) se seznani z govornim in kognitivnim jezikovnim razvojem otrok v vrtcu, spozna metode za razvijanje sporazumevane zmožnosti s poudarkom na opisovanju in pripovedovanju otrok v vrtcu, načinih za razvijanje poimenovalne, slovnične in pravorečne zmožnosti otrok v zgodnjem obdobju.

b. Uporaba:
V vzgojni proces smiselno in učinkovito implementira didaktične modele za razvijanje otrokove sporazumevalne zmožnosti v zgodnjem obdobju.

c. Refleksija:
Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki na različnih vsebinskih sklopih razvijanja sporazumevalne zmožnosti otrok v zgodnjem obdobju.
Usposobi se za vrednotenje svojega dela in sodelavk v timu.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, diskusija, metoda dela s teksti, metoda demonstracije, samostojno učenje, problemsko učenje, e-učenje.

21. Načini preverjanja znanja:
izpit (60 % ocene), seminarska naloga (20 % ocene), projektno delo (raziskovanje v izvirnem vrtčevskem okolju, portfolijo) (20 % ocene).
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine:
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta:
Predavalnica, opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta:

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj;
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec.


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije
Pogovor s študenti, anketa o kakovosti, analiza uspešnosti študentov.


Učni načrt pripravili: doc. dr. Vida Medved Udovič in mag. Barbara Baloh, asist.

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino