Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Glasbeno opismenjevanje


Nosilci: redni profesor dr. Borota Bogdana


Splošne informacije

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Glasbeno opismenjevanje
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Bogdana Borota
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 2., 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

15

0,5

Učitelj

Seminarji (SE)

45

1,5

Učitelj ali sodelavec

Seminarske vaje (SV)

15

0,5

Učitelj ali sodelavec

SKUPAJ

75*

2,5

*Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

30

1

Projektno delo (PD)

30

1

Študij literature in virov (ŠL)

30

1

Zagovor seminarske naloge

15

0,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
d. Cilji:
Študent/-ka pozna pomen glasbene pismenosti v sodobni družbi. Razume razvoj učenja glasbe skozi faze poslušanja, izvajanja, branja in pisanja glasbe. Pozna vlogo simbola in posebnosti simbolnega sistema glasbe z vidika glasbenega opismenjevanja. Razume koncept slikovnega zapisa glasbe. Analizira in interpretira ustvarjalne dosežke otrok v in ob glasbi in pri tem ugotavlja ravni glasbene pismenosti. V okviru raziskovanja razvija in preverja metode, pristope in/ali dosežke otrok/mladostnikov na omenjenih področjih.

e. Splošne kompetence:

  • zmožnost ustvarjanja in izražanja pozitivnega odnosa in odgovornosti do kulture ter občutljivosti do umetnosti.;
  • zmožnost izbire in uporabe različnih strategij, pristopov in metod dela z različnimi otroki;
  • zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov iz strokovnega področja.


f. Predmetnospecifične kompetence:

  • zmožnost prepoznavanja, analize in vrednotenja otrokovih dosežkov na področju glasbenega opismenjevanja;
  • zmožnost spremljanja, dokumentiranja in razumevanja razvoja glasbene pismenosti pri otroku;
  • zmožnost oblikovanja spodbudnega okolja za otrokov nadaljnji razvoj.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Glasbena pismenost:

  • opredelitve in pomen v sodobni družbi;
  • dejavniki vplivanja;
  • procesi inkulturalizacije v zgodnjem obdobju.


Glasbeno opismenjevanje:

  • sistemi glasbenega opismenjevanja (Orff, Dalcroz, Kodaly, Suzuki);
  • potek glasbenega opismenjevanje skozi faze poslušanja, izvajanja, branja in pisanja glasbe;
  • vloga odraslega in pomen avtentične glasbene izkušnje;
  • vloga simbola in slikovni zapis glasbe.


Teoretična izhodišča načrtovanja dejavnosti z vidika glasbenega opismenjevanja:

  • cilji, dejavnosti, glasbene vsebine in metode;
  • spremljanje in dokumentiranje;
  • spremljanje in razumevanje kompetentnosti otroka na področju glasbenega opismenjevanja.


18. Literatura:
Seznam se sproti dopolni z aktualnimi vsebinami glede na potrebe.
a. Osnovna literatura:

  • Borota, B. (2006): Vloga simbola pri razvijanju glasbene predstavljivosti v zgodnjem obdobju. Medved Udovič, V., Cotič, M., Felda, D. (ur.): Zgodnje učenje in poučevanje otrok 2. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.
  • Denac, O. (2010): Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
  • Edward, C., Gandini, L., Forman, G. (ur.) (1998). The Hundred Languages of Children: The Reggio Emilia Approach – Advanced Reflections. London: Ablex Publishing.
  • Rotar Pance, B. (2006): Poti do glasbenih znanj. Medved Udovič, V., Cotič, M., Felda, D. (ur.): Zgodnje učenje in poučevanje otrok 2. Koper: Univerza na Primorskem Pedagoška fakulteta Koper.


b. Dopolnilna literatura:

  • De la Motte-Haber, H. (1990): Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Hargraves, J. D. (1986): The developmental Psychology of Music. Cambredge, University Press.
  • Hobart, C., Frankel, J. (2004): Child observation and assessment. Cheltennham, Nelson Thornes.


c. Dodatna literatura:

  • Sicherl - Kafol, B. (2001): Celostna glasbena vzgoja. Ljubljana: Debora.
  • Borota, B., Geršak, V., Korošec, H., Majaron, E. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.


19. Predvideni študijski dosežki:
d. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:

  • pozna pomen glasbene pismenosti v sodobni družbi;
  • razume vplive dejavnikov okolja v procesih inkulturalizacije;
  • pozna različne sisteme glasbenega opismenjevanja.

e. Uporaba:
Študent/-ka:

  • pridobljeno znanje uporabi pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju sodobnih pristopov glasbenega opismenjevanja;
  • pridobljeno znanje uporabi pri interpretaciji in razumevanju otrokovega razvoja na področju glasbenega opismenjevanja.


f. Refleksija:
Študent/-ka:

  • kritično vrednoti in strokovno utemeljuje različne pristope h glasbenemu opismenjevanju;
  • kritično izbira ustrezne modele in didaktične pristope k zgodnjemu poučevanju in učenju glasbe.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanje, individualno in skupinsko delo, projektno delo.


21. Načini preverjanja znanja:
Izdelava in zagovor seminarske naloge.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica opremljena s sodobno tehnologijo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj;
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec.


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

  • pogovor s študenti;
  • analiza uspešnosti študentov.



Učni načrt pripravila: doc. dr. Bogdana Borota

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino