• 

Edukacijske vede (do vključno vpisne generacije 2014/2015)

O programu 

Ime programa:	EDUKACIJSKE VEDE
Vrsta programa:	Doktorski študijski program, 3. stopnja
Trajanje študija:	3 leta
Število kreditnih točk (ECTS):	180
Način študija:	izredni
Kraj izvajanja študija:	Koper
Znanstveni naslov:	Doktor/doktorica znanosti (okrajšava: dr.)

 

Cilji programa

Študentom omogočiti:

• osvajanje novega znanja preko originalnega raziskovanja pedagoške prakse;
• raziskovanje problemov, ki so neposredno povezani s profesionalnim interesom posameznikov ali pedagoških inštitucij;
• razvijanje inovativnosti, ustvarjalnosti in kritičnosti pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov in pri iskanju rešitev njihove profesionalne prakse;
• poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposabljanje za samostojno razvijanje novega znanja in reševanja najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih;
• odkrivanje novih rešitev
• in jih usposobiti:
• za vodenje zahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov s pedagoškega področja; 
• za razvijanje sodelujočega profesionalnega učenja;
• za upoštevanje poklicne etike.

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

• zmožnost samostojnega pridobivanja novega znanja in raziskovanja pedagoških pojavov ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti;
• zmožnost vzpostavljanja pogojev, procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja skozi lastno izkušnjo in v povezujočih skupnosti (kohezivnost);
• zmožnost sodelovanja ter zmožnost vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela;
• zmožnost kritičnega razumevanja konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k  analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov;
• zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) ter uporabe sodobne tehnologije;
• zmožnost razumevanja in gojenja tolerantnosti, etičnosti poklicnega dela in znanstvenega raziskovanja ter tolerantnosti in medkulturnega spoštovanja;
• zmožnost kritičnega razumevanja znanstvenih izhodišč izobraževalnih politik in medkulturnih strategij ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta k analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov v neposrednem medkulturnem okolju.

 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

• razvijanje in uporaba raziskovalnega pristopa za pridobivanje novega znanja;
• razvijanje sposobnosti kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje;
• upoštevanje etičnosti in odgovornosti pri reševanju konfliktnih situacij v konkretni vzgojni praksi in pri raziskovanju;
• upoštevanje profesionalnih in osebnostnih značilnosti vseh, ki so vključeni v raziskovalni proces;
• razvijanje kritičnega in reflektivnega pogleda na proces in ugotovitve raziskave;
• zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov;
• zmožnost raziskovanja dejavnikov prikritega kurikula in implicitnih teorij o otroštvu in vzgoji otrok;
• prepoznavanje vpetosti izobraževanja v širše družbene procese;
• zmožnost ustvarjanja pogojev in procesov, ki usmerjajo neposredno prakso k višanju kakovosti in profesionalnemu razvoju;
• usposabljanje za uporabo specifičnih metod pri analiziranju vzgojnih in disciplinskih problemov,  pri  vzgojnem ukrepanju in pri ugotavljanju vzgojnih učinkov;
• zmožnost opazovanja, raziskovanja, opisovanja in predstavite svojega/tujega jezikovnega in medkulturnega ravnanja v družbeni interakciji, ob hkratnem usmerjanju jezikovnega položaja, govorne in pisne zvrsti, strokovne vsebine;
• zmožnost oblikovanja kriterijev za vrednotenje demokratičnega sožitja ljudi v različnosti, oblikovanje lastnih nazorov in odnosa do drugega in drugačnega;
• sposobnost sodelovanja ter vodenja in usmerjanja timskega dela;
• zmožnost vzpostavljanja pogojev, razvijanje procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja;
• druge predmetnospecifične kompetence so navedene pri posameznih učnih načrtih.

 

Predmetnik 

V 1. letniku je en obvezni predmet s pedagoško-psihološko naravnanostjo, ostali pa so  notranje ali zunanje izbirni predmeti.

V 2. letniku je obvezni predmet s področja pedagoškega raziskovanja. Poleg tega pa še obvezni raziskovalni seminar, en notranje ali zunanje izbirni predmet ter priprava in predstavitev dispozicije doktorske dela.

3. letnik je namenjen individualnemu študiju študenta, objavi znanstvenega članka ali predstavitvi prispevka na mednarodni znanstveni konferenci ter samostojnemu raziskovalnemu delu in izdelavi in zagovoru doktorske disertacije. 

Izbirni predmeti 

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti. 

Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa.

Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju s predstojnikom študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov.

 

Predmetnik 1. letnika  

Št.	Predmeti	Nosilec	KT	Oblike izvedbe KU		∑ KU*
				P	SE
	Obvezni predmet
1.	Sodobna spoznanja edukacijskih ved	prof. dr. Andreja I. Starčič, izr. prof. dr. Marjanca P. Kuščer, doc. dr. Božidar Opara	24	45	45	90
	Izbirni predmeti
2.	Notranje izbirni predmet	nosilec	12
3.	Notranje izbirni predmet	nosilec	12
4.	Zunanje izbirni predmet	nosilec	12
	Skupaj		60	45	45	90*

 

Predmetnik 2. letnika

Št.	Predmeti	Nosilec	KT	Oblike izvedbe KU		∑ KU*
				P	SE
	Obvezni predmet
1.	Teorija in metodologija edukacijskih ved	prof. dr. Majda Cencič, doc. dr. Tina Štemberger	18	30	45	75
2.	Raziskovalni seminar	mentor	18	-	-	-
3.	Samostojno raziskovalno delo, priprava in javna predstavitev doktorske dispozicije	mentor	12	-	-	-
	Izbirni predmet
4.	Zunanje izbirni predmet*	nosilec	12
	Skupaj		60	30	45	75*

*Glede na opredelitev izbirnosti za izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom.

Tabela 3: Predmetnik 3. letnika

Št.	Predmeti	Nosilec	KT	Oblike izvedbe KU		∑ KU*
				P	SE
	Obvezno delo
1.	Objava znanstvenega članka ali predstavitev prispevka na mednarodni znanstveni konferenci	mentor	12	-	-	-
2.	Samostojno raziskovalno delo, priprava in zagovor doktorske disertacije	mentor	48	-	-	-
	Skupaj		60	-	-	-

* Glede na opredelitev izbirnosti za izbirne predmete navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta

 

Notranje izbirni predmeti študijskega programa

Št.	Predmeti	Nosilec	KT	Oblike izvedbe KU		∑ KU*
				P	SE
1.	Jezik in edukacija	izr. prof. dr. Majda K. Baša	12	30	30	60
2.	Izbrane didaktične teme	prof. dr. Majda Cencič	12	15	45	60
3.	Kakovost in profesionalni razvoj učiteljev/ vzgojiteljev	prof. dr. Jurka L. Vodopivec	12	30	30	60
4.	Prikriti kurikul in implicitne teorije	prof. dr. Jurka L. Vodopivec	12	30	30	60
5.	Etika ekopedagogike	doc. dr. Darij Zadnikar	12	30	30	60
6.	Vloga izobraževanja v procesih socialne reprodukcije	doc. dr. Urban Vehovar	12	30	30	60
7.	Vodenje v vzgojno-izobraževalnih zavodih	izr. prof. dr. Dejan Hozjan	12	30	30	60
8.	Edukacijski vidiki okoljske vzgoje	izr. prof. dr. Stanko Pelc	12	-	60	60
9.	Edukacijska futurologija	izr. prof. dr. Dejan Hozjan	12	45	15	60
10.	Sodobna okolja za poučevanje in učenje	prof. dr. Andreja I. Starčič	12	-	60	60
11.	Oblikovanje edukacijskih politik	doc. dr. Andreja B. Lakota	12	45	15	60
12.	Razumevanje matematičnih konceptov	prof. dr. Mara Cotič	12	30	30	60
13.	Diskurzivna analiza edukacijskih politik	izr. prof. dr. Anita Trnavčevič	12	30	30	60
14.	Medkulturnost in socialna pravičnost v vzgoji in izobraževanju	doc. dr. Beno Arnejčič	12	30	30	60
15.	Razsežnost motoričnega učenja	prof. dr. Rado Pišot	12	15	45	60
16.	Večjezičnost in medkulturna komunikacija v izobraževanju	prof. dr. Lucija Čok	12	30	30	60
17.	Sodobne umetniške prakse in likovna vzgoja	doc. dr. Beatriz G. T.Čerkez	12	30	30	60
18.	Likovno izobraževanje in vzgoja	izr. prof. dr. Tonka Tacol	12	30	30	60
19.	Žanri in besedilna pismenost	izr. prof. dr. Sonja Starc	12	30	30	60
20.	Učbeniška besedila	izr. prof. dr. Sonja Starc	12	30	30	60
21.	Komunikacijski pristopi h književnosti	izr. prof. dr. Vida M. Udovič	12	30	30	60
22.	Psihologija življenja s smislom: družba - posameznik - okolje	doc. dr. Beno Arnejčič	12	30	30	60
23.	Razvoj mišljenja	doc. dr. Alenka Gril	12	-	60	60
24.	Participacija otrok in mladostnikov v vzgoji in izobraževanju	doc. dr. Alenka Gril	12	-	60	60
25.	Matematični vidiki problemskih situacij	prof. dr. Mara Cotič	12	30	30	60
26.	Matematika in matematična pismenost	prof. dr. Mara Cotič	12	30	30	60
27.	Glasbena pismenost	prof. dr. Bogdana Borota	12	30	30	60
28.	Glasbe sveta	doc. dr. Ivan Lešnik	12	30	30	60
29.	Razumevanje glasbene umetnosti in njeno vrednotenje	doc. dr. Ivan Lešnik	12	30	30	60
30.	Didaktika angleščine pri mlajših učencih	doc. dr. Karmen Pižorn	12	30	30	60
31.	Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje tujih jezikov (CLIL)	doc. dr. Karmen Pižorn	12	30	30	60
32.	Teoretična zasnova "bralnega dogodka"	prof. dr. Igor Saksida	12	30	30	60
33	Strategije pouka matematike	izr. prof. dr. Amalija Žakelj	12	30	30	60
34	Enakopravnost in neenakost v vzgoji in izobraževanju	doc. dr. Sara Brezigar	12	30	30	60
35	Matematično modeliranje	izr. prof. dr. Darjo Felda	12	30	30	60
36	Okoljski projekti - Izbrane vsebine iz okoljskih ved	doc. dr. Agnes Š. Joksić	12	30	30	60
37	Pravo in etika v edukaciji	izr. prof. dr. Andraž Teršek	12	30	30	60
38	Tiflopedagogika in tiflodidaktika	doc. dr. Aksinja Kermauner	12	30	30	60
39	Vrednotenje uspešnosti izobraževanja in usposabljanja odraslih	doc. dr. Sara Brezigar	12	30	30	60
40	Analiza socialno pedagoških praks	prof. dr. Mitja Krajnčan	12	30	30	60
41	Raziskovanje na področju vedenjskih in čustvenih težav/motenj	prof. dr. Mitja Krajnčan	12	30	30	60
42.	Spolni stereotipi in vzgoja	doc. dr. Nadja Furlan Štante, doc. dr.Helena Motoh	12	30	30	60
43.	Video in manipulacija podobe	doc. mag. Tilen Žbona	12	30	30	60
44.	Izbrane vsebine pozitivne psihologije v edukaciji	doc. dr. Petra Dolenc	12	30	30	60
45.	Vzgoja za kritično državljansko držo	izr. prof. dr. Andraž Teršek	12	30	30	60
46.	Kritično mišljenje pri pouku matematike	doc. dr. Sanja Maričić	12	30	30	60
47.	Pouk matematike in ustvarjalno mišljenje	prof. dr. Krstivoje Špijunović	12	30	30	60

Legenda:
KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, KV = klinične vaje )

 

Učni načrti: EV-3st_ucni-nacrti-veljavni-za-2016-2017.pdf

 

 Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V 1. letnik študijskega programa 3. stopnje Edukacijske vede se lahko vpiše, kdor je: 

• zaključil študijski program 2. stopnje,
• zaključil dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004),
• končal študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.

 

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

• povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (60 %),
• ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %).

 

Vpis v 2. letnik doktorskega študija, 3. stopnja, po merilih za prehode 

Neposredno v 2. letnik študija se lahko vpiše kandidat, ki je:

a)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na področju družboslovnih in humanističnih ved, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk (ECTS),

b)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na drugih področjih, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS), vendar mora v okviru doktorskega programa opraviti obvezni predmet prvega letnika z naslovom Sodobna spoznanja edukacijskih ved,

O priznanih opravljenih študijskih obveznostih oziroma natančnem obsegu v kreditnih točkah pod točko b) odloči Komisija za študentske zadeve Senata UP PEF na podlagi dokumentacije, ki jo kandidat predloži ob prijavi za vpis.

 

Priznavanje obveznosti

Skladno z določili ZViS-a se lahko prizna največ 60 ECTS.

 

Pogoji za napredovanje po programu  in dokončanje študija  

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Edukacijske vede doseči vsaj 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z doseženimi 36 KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.  

Pogoj za vpis v 3. letnik je poleg opravljenih vseh obveznosti prvega letnika še doseženih vsaj 54 KT (90 %) od 60 KT drugega letnika študijskega programa ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 3. letnik dopušča tudi z 48 doseženimi KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.

Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika.

 

Nadaljevanje študija po merilih za prehode   

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Zaposljivost 

Doktorski študijski program Edukacijske vede omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja s področja edukacije, za reševanja zahtevnih problemov v pedagoški praksi ter za vnašanje novosti v pedagoško prakso in njihovo vrednotenje in izboljševanje. Profil doktorandov je širok in interdisciplinaren, kar je pogojeno z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo pedagoškega področja. Zato doktorice in doktorji, ki uspešno zaključijo študijski program, pridobijo široka, interdisciplinarna družboslovna znanja s pedagoškega področja in so usposobljeni za znanstveno raziskovalno delo.

Doktorski študijski program je zasnovan tako, da bodo diplomanti dobro usposobljeni za uporabo strokovnega znanja v praksi, zlasti pa za analizo kompleksnih situacij in problemov, k reševanju katerih bodo lahko pristopili celovito, poglobljeno in kreativno.

Delovna področja, za katera so usposobljeni strokovnjaki, ki končajo študij so npr. zlasti:

• znanstveno in raziskovalno pa tudi pedagoško delo v znanstvenih in visokošolskih institucijah na področju pedagoških ved ter v interdisciplinarnih programih;
• zahtevno in kreativno strokovno in vodstveno delo v državnih (državna uprava, pa tudi lokalna in regionalna samouprava), javnih, zasebnih in nevladnih institucijah in organizacijah, v vzgojno-izobraževalnih zavodih in v mednarodnih organizacijah;
• strokovno in pedagoško delo v institucijah za razvoj pedagoškega področja (Zavod za šolstvo, Pedagoški inštitut ipd.);
• strokovno delo na širšem pedagoškem področju;
• strokovno in kreativno delo v javnih medijih, založbah, v delu z javnostmi, posebej pa tudi v medkulturni komunikaciji ipd.

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino