Edukacijske vede (od vpisne generacije 2019/2020 dalje)

O programu:

Ime programa:EDUKACIJSKE VEDE
Vrsta programa:Doktorski študijski program, 3. stopnja
Trajanje študija:3 leta
Število kreditnih točk (ECTS):180
Način študija:izredni
Kraj izvajanja študija:Koper
Znanstveni naslov:

Doktor/doktorica znanosti

(okrajšava: dr.)

 

Cilji programa

Študentom omogočiti:

  • osvajanje novega znanja preko originalnega raziskovanja pedagoške prakse;
  • raziskovanje problemov, ki so neposredno povezani s profesionalnim interesom posameznikov ali pedagoških inštitucij;
  • razvijanje inovativnosti, ustvarjalnosti in kritičnosti pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov in pri iskanju rešitev njihove profesionalne prakse;
  • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposabljanje za samostojno razvijanje novega znanja in reševanja najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih;
  • odkrivanje novih rešitev

in jih usposobiti:

  • za vodenje zahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov s pedagoškega področja; 
  • za razvijanje sodelujočega profesionalnega učenja;
  • za upoštevanje poklicne etike.

 Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • zmožnost samostojnega pridobivanja novega znanja in raziskovanja pedagoških pojavov ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti;
  • zmožnost vzpostavljanja pogojev, procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja skozi lastno izkušnjo in v povezujočih skupnosti (kohezivnost);
  • zmožnost sodelovanja ter zmožnost vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela;
  • zmožnost kritičnega razumevanja konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k  analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov;
  • zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) ter uporabe sodobne tehnologije;
  • zmožnost razumevanja in gojenja tolerantnosti, etičnosti poklicnega dela in znanstvenega raziskovanja ter tolerantnosti in medkulturnega spoštovanja;
  • zmožnost kritičnega razumevanja znanstvenih izhodišč izobraževalnih politik in medkulturnih strategij ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta k analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov v neposrednem medkulturnem okolju.

Predmetno-specifične kompetence, ki se pridobijo s programom:

  • razvijanje in uporaba raziskovalnega pristopa za pridobivanje novega znanja;
  • razvijanje sposobnosti kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje;
  • upoštevanje etičnosti in odgovornosti pri reševanju konfliktnih situacij v konkretni vzgojni praksi in pri raziskovanju;
  • upoštevanje profesionalnih in osebnostnih značilnosti vseh, ki so vključeni v raziskovalni proces;
  • razvijanje kritičnega in reflektivnega pogleda na proces in ugotovitve raziskave;
  • zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov;
  • zmožnost raziskovanja dejavnikov prikritega kurikula in implicitnih teorij o otroštvu in vzgoji otrok;
  • prepoznavanje vpetosti izobraževanja v širše družbene procese;
  • zmožnost ustvarjanja pogojev in procesov, ki usmerjajo neposredno prakso k višanju kakovosti in profesionalnemu razvoju;
  • usposabljanje za uporabo specifičnih metod pri analiziranju vzgojnih in disciplinskih problemov,  pri  vzgojnem ukrepanju in pri ugotavljanju vzgojnih učinkov;
  • zmožnost opazovanja, raziskovanja, opisovanja in predstavite svojega/tujega jezikovnega in medkulturnega ravnanja v družbeni interakciji, ob hkratnem usmerjanju jezikovnega položaja, govorne in pisne zvrsti, strokovne vsebine;
  • zmožnost oblikovanja kriterijev za vrednotenje demokratičnega sožitja ljudi v različnosti, oblikovanje lastnih nazorov in odnosa do drugega in drugačnega;
  • sposobnost sodelovanja ter vodenja in usmerjanja timskega dela;
  • zmožnost vzpostavljanja pogojev, razvijanje procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja.

Druge predmetnospecifične kompetence so navedene pri posameznih učnih načrtih.

Predmetnik in učni načrti veljavni za študijsko leto 2019/2020 

Predmetnik

 Učni načrti

Predmetnik in učni načrti veljavni za študijsko leto 2020/2021

Predmetnik

Učni načrti

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V 1. letnik študijskega programa 3. stopnje Edukacijske vede se lahko vpiše, kdor je zaključil: 

  • študijski program 2. stopnje,
  • dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004),
  • študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

  • povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (60 %),
  • ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %).

Priznavanje obveznosti

Skladno z določili ZViS-a se lahko prizna največ 60 ECTS.

Pogoji za napredovanje po programu  in dokončanje študija  

Študent se lahko vpiše v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Edukacijske vede doseže vsaj 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.  

Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika in doseženih vsaj 48 KT (80 %) od 60 KT drugega letnika študijskega programa ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT iz drugega letnika. Manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.

Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika.

Študijski program je individualno zasnovan in ne predvideva tutorskega svetovanja in usmerjanja. Na področju svetovanja in usmerjanja med študijem študent sodeluje z mentorjem.

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete.

Pogoj za dokončanje študija je zbranih 180 ECTS, tj. opravljeni vsi izpiti, s programom predpisano individualno raziskovalno delo, opravljene obveznosti pri posameznih predmetih in uspešen zagovor doktorske disertacije. S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.

Prijava teme doktorske disertacije
Študent do konca 1. letnika izbere temo doktorske disertacije in mentorja med habilitiranimi nosilci vseh obveznih ali izbirnih predmetov študijskega programa tretje stopnje Edukacijske vede UP PEF.

Priprava in zagovor doktorske disertacije
Priprava disertacije je povezana predvsem z individualnimi konzultacijami študenta z mentorjem. Disertacija je avtorsko znanstveno-raziskovalno delo, s katerim študent doktorskega študija dokaže, da poglobljeno obvlada teoretske in metodološke koncepte, da je usposobljen za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev. Izdelano doktorsko disertacijo pregleda komisija, ki jo imenuje Senat UP PEF.

Celoten postopek ureja »Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem«.

Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent objaviti vsaj en izvirni znanstveni članek.

Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije doktorand prejme diplomo, ki je javna listina.

Nadaljevanje študija po merilih za prehode 

 

 

Skladno z določbami Meril za prehode med študijskimi programi se lahko v višji letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Edukacijske vede vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa iste stopnje ali sorodnega podiplomskega študijskega programa (predbolonjski študijski programi). Prehod je mogoč, če študijska programa:

  • ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov in
  • med katerima se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

primerljive študijske obveznosti, ki jih je kandidat opravil v prvem študijskem programu, neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Prehod med študijskimi programi je vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji.

Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program ter pogoje za vpis v višji letnik, ki jih predpisuje študijski program.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Edukacijske vede.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija fakultete. Komisija v prijavno-sprejemnem postopku določi letnik, v katerega se lahko kandidat vpiše.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Edukacijske vede.

Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Zaposljivost 

Doktorski študijski program Edukacijske vede omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja s področja edukacije, za reševanja zahtevnih problemov v pedagoški praksi ter za vnašanje novosti v pedagoško prakso in njihovo vrednotenje in izboljševanje. Profil doktorandov je širok in interdisciplinaren, kar je pogojeno z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo pedagoškega področja. Zato doktorice in doktorji, ki uspešno zaključijo študijski program, pridobijo široka, interdisciplinarna družboslovna znanja s pedagoškega področja in so usposobljeni za znanstveno raziskovalno delo.

Doktorski študijski program je zasnovan tako, da bodo diplomanti dobro usposobljeni za uporabo strokovnega znanja v praksi, zlasti pa za analizo kompleksnih situacij in problemov, k reševanju katerih bodo lahko pristopili celovito, poglobljeno in kreativno.

Delovna področja, za katera so usposobljeni strokovnjaki, ki končajo študij so npr. zlasti:

  • znanstveno in raziskovalno pa tudi pedagoško delo v znanstvenih in visokošolskih institucijah na področju pedagoških ved ter v interdisciplinarnih programih;
  • zahtevno in kreativno strokovno in vodstveno delo v državnih (državna uprava, pa tudi lokalna in regionalna samouprava), javnih, zasebnih in nevladnih institucijah in organizacijah, v vzgojno-izobraževalnih zavodih in v mednarodnih organizacijah;
  • strokovno in pedagoško delo v institucijah za razvoj pedagoškega področja (Zavod za šolstvo, Pedagoški inštitut ipd.);
  • strokovno delo na širšem pedagoškem področju;
  • strokovno in kreativno delo v javnih medijih, založbah, v delu z javnostmi, posebej pa tudi v medkulturni komunikaciji ipd.

 

 

 

nazaj na prejšnjo vsebino natisni vsebino