V okviru orientacijskega meseca UP PEF bosta za študente in zaposlene na Univerzi na Primorskem potekali tudi predavanji strokovnjakov, ki bosta odgovorila na najbolj pereča vprašanja, ki se nam, vsem državljanom, porajajo v zadnjem letu in pol. Vabljeni k udeležbi.

Predavanji bosta potekali po videokonferenčnemu sistemu ZOOM in predvajani tudi po Youtube kanalu UP PEF.
 

četrtek, 14. oktober 2021, ob 14.00
dr. Alojz Ihan (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani)

• posnetek s predavanja
  

Po poldrugem letu od pojava bolezni covid-19, novi koronavirus ostaja naš vsakdanjik. Pandemija covid-19 je povzročila eno največjih globalnih zdravstvenih, gospodarskih in družbenih kriz v zadnjem stoletju. Zaradi uničujočih posledic pandemije na celoten svet so države (v ospredju so Evropska unija, Združene države Amerike, Rusija, Kitajska) sklenile same financirati razvoj cepiv. Strategija javnega financiranja novih tehnologij je sprožila doslej nesluten odziv vse naravoslovne znanosti in predvsem nad-nacionalne povezanosti vseh ustvarjalnih ljudi in institucij in se je izkazala kot prava pot. Izbrane tehnologije (vektorska cepiva, cepiva na osnovi informacijske RNK), ki so se že izkazale za pripravo inovativnih, a še neregistriranih cepiv (SARS, Ebola, rak), so omogočile hitro raziskovalno zasnovo cepiv za covid-19, in nato še hitrejši prehod v fazo kliničnih testiranj in v industrijsko proizvodnjo. Vendar epidemije ne ustavi cepivo ampak cepljenje. Dosedanje izkušnje kažejo, da so in bodo cepiva odločilno vplivala na odpravo pandemije, vendar bi bila potrebna veliko obsežnejša in hitrejša cepilna akcija po celotnem planetu. Virus namreč ne bo izginil ampak verjetno postal endemičen. V državah z dobro precepljenostjo bo virus krožil predvsem med otroci, in od njih v manjši meri preskakoval v odraslo populacijo v obliki blažjih, »poživitvenih okužb«, podobno, kot se zdaj dogaja s prehladnimi koronavirusi. Verjetno je, da bodo take države postale tudi razmeroma odporne na vnose okužb z epidemiološko manj urejenih regij, saj posamični vnosi ne bodo mogli izraziteje obremeniti zdravstvenih kapacitet.

Prof. dr. Alojz Ihan je eden najboljših razlagalcev epidemične realnosti. Poleg izjemnega strokovnega vpogleda in izkušenj, ki mu jih daje dolgoletna raziskovalna in pedagoška kariera imunologa na ljubljanski medicinski fakulteti, ima namreč kot ploden pisec in publicist tudi redko sposobnost povezovanja medicinskih in socioloških vidikov pretresov, kot je trenutno vseprisotna epidemija COVID-19.

torek, 19. oktober 2021, ob 14.00
dr. Tomaž Grušovnik (Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem)

• ZOOM povezava
• Youtube kanal UP PEF

Pojav epidemije je bil presenetljiv v marsikaterem oziru, prav gotovo tudi v tem, da so nas presenetile številne teorije zarot, ki so vzniknile zaradi njega. Srečujemo se s prav neverjetno mero nezaupanja v znanost, sumničavosti do oblasti in skepticizma, ki meji že na filozofski dvom Reneja Descartesa? Zakaj se je nevednost tako razmahnila, in to kljub dobesedno milijonom evrov, ki jih vlagamo v šolstvo in različne vzgojno-izobraževalne programe? Odgovor na to vprašanje je povezan z ustreznim razumevanjem vzrokov teorij zarot, saj se izkaže, da te nagovarjajo realne človekove osebnostne potrebe. Povezan pa je tudi z razumevanjem vzgoje in izobraževanja, ki ni zgolj razširjanje informacij in prenos znanja, pač pa mora biti nekaj, kar smo zanemarjali: formiranje epistemskega karakterja oziroma po domače - oblikovanje spoznavnega značaja.

Predavanje bo imel izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, izredni profesor za filozofijo vzgoje in izobraževanja na UP PEF. Grušovnik je specialist za področje etike in epistemologije, ukvarja se z vprašanjem hotene nevednosti, etike živali in okoljske etike. Je avtor petih knjig v slovenščini, med drugim tudi eseja Karantenozofija, v katerem razmišlja o novem koronavirusu in ki je izšel lani pri založbi Mladinska knjiga. V pripravi je njegova nova knjiga Teorije zarot, ki bo predvidoma izšla v začetku naslednjega leta pri isti založbi.