Vabljeni na inavguracijsko predavanje prof. dr. Sonje Rutar, redne profesorice za področje Pedagogika, z naslovom »Participacija otrok kot načelo in cilj vzgoje«, ki bo v sredo, 25. februarja 2026, ob 13. uri v predavalnici P11, v prostorih Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Cankarjeva ulica 5, Koper.

*UP udeležencem, ki predhodno izrazijo potrebo, omogoča prisotnost tolmača znakovnega jezika.*

Povzetek predavanja »Participacija otrok kot načelo in cilj vzgoje«

V svojem predavanju bo prof. dr. Sonja Rutar zagovarjala tezo, da aktivnosti otrok ni mogoče enačiti s participacijo otrok v vzgoji in vsakdanjem življenju. Teorija vzgoje je vedno presegala zgolj intencionalno razsežnost vzgoje – ukvarjanje s cilji in nameni vzgoje. Ukvarjala se je tudi s procesi učenja. Pri tem so bili upoštevani predvsem načini otrokovega spoznavanja, spoznavni interesi otrok ter njihove razvojne značilnosti. S tem so postale vidne tudi otrokove razvojne potrebe in značilnosti. Obenem pa se je teorija vzgoje ves čas soočala z vprašanjem razmerja med subjektom in objektom vzgoje; te dileme do začetka 20. stoletja ni zmogla razrešiti, vsaj ne na ravni javne in splošne vzgoje in izobraževanja. K njenemu razreševanju so prispevali teorija izkušnje in učenja, sociologija otroštva, pojmovanje otroka kot kompetentnega subjekta ter kritična pedagogika. Vztrajanje pri poznejši objektivizaciji otroka pa lahko povežemo z dominantnimi diskurzi »regulacije duše«, ki vztrajajo pri reguliranih načinih doseganja vzgojnih ciljev. Pomembno prelomnico na področju razumevanja otrokove vloge v vzgoji je predstavljala Konvencija o otrokovih pravicah. Zato lahko sklenemo, da participacije otrok ni zmogla konceptualizirati sama pedagogika — predvsem zaradi nezmožnosti samorefleksije dominantnih vzgojnih diskurzov. Vlogo otroka v vsakdanjem in družbenem življenju so uspeli problematizirati predvsem tisti raziskovalni pristopi, ki so imeli neposreden vpogled v življenje otrok v skupnosti, ne pa zgolj v izobraževalnih institucijah. Vzgoja je tako šele s teorijo participacije pridobila konceptualni vzvod za refleksijo prakse, v kateri je otrok sicer aktiven, vendar še ne participira. Konceptualizacija participacije, identifikacija njenih stopenj ter refleksija podob o otroku so zato pogoj za uspešno subjektifikacijo otrok v procesu vzgoje ter za vzpostavljanje vzajemne interakcije učečih se — otrok, vzgojiteljev in učiteljev.

Življenjepis prof. dr. Sonje Rutar

Sonja Rutar je leta 1993 zaključila dodiplomski študij pedagogike in sociologije kulture. Ob koncu študija je nadaljevala z izpopolnjevanjem na De Havilland College v Angliji. Znanstveni magisterij s področja pedagogike je zaključila leta 2003 na Univerzi v Ljubljani, del obveznosti pa opravila na Univerzi v Zagrebu. V doktorski disertaciji s področja pedagogike je proučevala participacijo otrok v vzgoji. V začetku svojega razvojno-raziskovalnega udejstvovanja (od leta 1995) je z organizacijami Open Society (New York), Children’s Resources International in Georgetown University (Washington, ZDA) ter s Pedagoškim inštitutom in Vrtcem Idrija sodelovala pri implementaciji na otroka osredinjenih pristopov v predšolski vzgoji in osnovnošolskem izobraževanju. Leta 1998 je začela delovati na področju visokošolske didaktike v okviru projekta Reading and Writing for Critical Thinking.

Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem se je zaposlila leta 2004. Vključila se je v razvoj tutorskega sistema ter partnerstva med fakultetami, vrtci in šolami. Sodelovala je pri akreditaciji novih študijskih programov Zgodnje učenje in Inkluzivna pedagogika ter doktorskega študijskega programa Zgodnje učenje in poučevanje. Na univerzitetni in državni ravni je prispevala k razvoju sistemskih pogojev za zagotavljanje inkluzivnega okolja za študente s posebnimi potrebami; skupaj s kolegi na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je razvila program visokošolske didaktike. Z vabljenimi predavanji je dejavna v domačem in mednarodnem prostoru: predavala je na univerzah v Trstu, Celovcu, Helsinkih, Tamperah, na Reki in na Univerzi v Tartuju. Razvija in izvaja mednarodni program COIL v sodelovanju z Artevelde University of Applied Sciences iz Ghenta. Pedagoško in raziskovalno deluje na področjih teorije in sociologije vzgoje, predšolske in inkluzivne pedagogike, visokošolske didaktike ter zagotavljanja kakovosti na vseh stopnjah izobraževanja. Proučuje in razvija procese uvajanja digitalne tehnologije v izobraževanje, sodelovala je tudi pri razvoju pristopov doživljanja, spoznavanja in izražanja v umetnosti.

Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je prodekanja za kakovost in razvoj in znanstvena svetnica na Pedagoškem inštitutu. Je predsednica Sveta za kakovost in evalvacije pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ter članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost.

Za svoje delo je prejela Zlato plaketo Univerze na Primorskem (2021) ter Nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju visokega šolstva za leto 2022. Kot vodilna avtorica je razvila koncept Raziskovalno-razvojne enote predšolske vzgoje Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ustanovljene leta 2023, ki bo na povabilo znanstvene založbe Routledge predstavljen v mednarodni monografiji kot edinstven model participativnega povezovanja visokošolskega izobraževanja, lokalnega okolja in raziskovanja.