Vabilo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Darja Felde

datum: 10.05.2022

kategorija: Novice

Vabljeni na inavguracijsko predavanje prof. dr. Darja Felde, rednega profesorja za področje Didaktika matematike z naslovom:

»Preverjanje matematičnega znanja«,

ki bo v ponedeljek, 23. maja 2022, ob 10. uri

v predavalnici P2, v prostorih Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete,

Cankarjeva ulica 5, Koper

V nadaljevanju si lahko preberete biografijo prof. Darja Felde, podajamo pa tudi kratek povzetek vsebine njegovega predavanja.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite.

Lepo vas pozdravljamo.

V Kopru, 6. maja 2022

Dekanja UP PEF:

prof. dr. Mara Cotič l.r.

Življenjepis prof. dr. Darja Felde

Darjo Felda je bil rojen 03. 02. 1956 v Kopru. Diplomiral je leta 1979 na Oddelku za matematiko in mehaniko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (sedanje Fakultete za matematiko in fiziko) Univerze v Ljubljani, magistrski študij pa je na isti fakulteti zaključil leta 1999. Doktorski študij je zaključil leta 2011 na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Po diplomi je poučeval matematiko in računalništvo na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani, od leta 1985 do leta 2003 je bil zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo oziroma Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nazadnje kot redni profesor za didaktiko matematike. Od leta 2005 do leta 2019 je bil prodekan za študijske zadeve Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, od leta 2019 je prorektor za študijske zadeve Univerze na Primorskem.

Od leta 1985 do leta 2012 je bil član upravnega odbora Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Več kot 25 let je vodil matematična tekmovanja za srednješolce v Sloveniji. Bil je vodja jugoslovanske in kasneje slovenske delegacije ter član mednarodne tekmovalne komisije na mednarodnih matematičnih olimpijadah.

Od leta 1992 do leta 1998 je bil odgovorni urednik revije Matematika v šoli, ki je osrednja revija za področje didaktike matematike v Sloveniji. Od leta 2009 do leta 2021 je predsedoval Predmetni komisiji za matematiko za nacionalne preizkuse znanja, od leta 2020 pa je član Državne komisije za splošno maturo.

Sodeloval je v različnih projektih s tematiko o izboljšanju kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, ukvarja se zlasti z razvojem sodobnih modelov poučevanja in učenja matematike. Rezultate svojega raziskovalnega dela objavlja v znanstvenih in strokovnih člankih, predstavlja na slovenskih in mednarodnih sestankih, kot soavtor pa jih je vnašal tudi v učbenike in učbeniške komplete za vseh devet razredov osnovne šole in vse štiri letnike gimnazije ter srednje tehniške in strokovne šole.

Leta 1998 mu je Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije podelilo posebno nagrado za uspešno delo z mladimi matematiki, leta 2008 pa še jubilejno priznanje za dolgoletno vodenje Komisije za popularizacijo matematike. V letu 2006 je bil eden vodilnih članov za organizacijo in izvedbo 47. mednarodne matematične olimpijade, za kar je bil odlikovan z redom za zasluge s strani predsednika Republike Slovenije. Leta 2013 mu je Univerza na Primorskem podelila nagrado za pedagoško odličnost. Leta 2016 je prejel nagrado Republike Slovenije na področju šolstva.

Povzetek predavanja »Preverjanje matematičnega znanja«

Matematično znanje se preverja v šoli, na nacionalnih preverjanjih znanja in v okviru mednarodnih raziskav. Preverjanja znanja imajo različne namene, a vseeno naj bi bila do neke mere uglašena. V zadnjih desetletjih se je v slovenskih osnovnih šolah močno povečal delež učencev z nadpovprečnimi ocenami, primerjava zaključnih ocen v 9. razredu osnovne šole in dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja pa nakazuje potencialno neobjektivnost šolskih ocen pri matematiki, kar pod vprašaj postavlja smisel le-teh. Prav nacionalno preverjanje znanja, katerega dosežki so usklajeni z dosežki mednarodnih raziskav (TIMSS), bi lahko uporabili za usklajevanje kriterijev vrednotenja znanja in postopoma zagotoviti objektivnejše in pravičnejše ocenjevanje.

Dosežki učencev na NPZ dajejo pomembne informacije učencem, staršem, učiteljem, šolam in strokovnim institucijam, sami po sebi pa seveda ne odpravljajo zagat (ne)objektivnosti in (ne)pravičnosti. Vsak, ki so mu informacije namenjene, bi moral imeti svoj del odgovornosti in dolžnosti, da poseže v postopno razreševanje problemske situacije, v kateri smo se kot družba znašli. Že desetletja prihajajo opozorila o naraščanju števila »nadpovprečnih učencev«, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje, in vrstijo se vprašanja, ali niso morda vzgojno-izobraževalni cilji postavljeni prenizko.

Tudi v drugih državah se izkazuje, da so učitelji na splošno bolj »radodarni« in da imajo učenci nekoliko višje šolske (interne) ocene od ocen ali dosežkov, ki jih pridobijo na nacionalnih preverjanjih, kar je še posebej značilno za ocene pri matematiki, a razlike še zdaleč niso tako izrazite kot v Sloveniji. Z »radodarnostjo« lahko prestopimo prag objektivnosti in pravičnosti - če že ne znotraj posamezne šole, pa skoraj zagotovo med šolami. Zato bi bilo potrebno upoštevati nacionalno preverjanje znanja kot pomemben element ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti šolskega dela. Prav zaradi tega, ker je nacionalno preverjanje znanja eden izmed pomembnih pokazateljev znanja učencev in ker poleg znanja učencev pri predmetih, ki se preverjajo, pokaže tudi kakovost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, bi bili lahko dosežki nacionalnega preverjanja znanja dobra osnova za postopno deflacijo pretiranega deleža nadpovprečnih učencev, hkrati pa bi lahko zagotavljali objektivnejše in pravičnejše ocenjevanje.