Študenti z avtizmom – nekaj nasvetov

datum: 24.10.2023

kategorija: Novice

V torek, 24. oktobra, sta Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem pripravila predavanje z naslovom “Študenti z avtizmom.” Uvodoma se je predavateljica Sabina Korošec Zavšek iz Zveze za avtizem Slovenije navezala na afriški pregovor in povedala, da je za vzgojo otrok z avtizmom potrebna celotna skupnost, ki razume njihove težave.

Sabina Korošec Zavšek, ki letno predava čez 2000 pedagoškim delavcem, se dnevno srečuje s trditvami učiteljev: “Mi imamo ogromno otrok, a sedaj se bomo mi vsakemu posebej prilagajali. To ne gre.” Vsakič znova jim odgovarja, da je edina rešitev ta, da se jim maksimalno prilagodimo. To lahko obrodi bogate sadove: “Pred pol leta se je avtist po končani srednji šoli zaposlil v podjetju MIK CELJE. V podjetju so ga zaposlili pol leta, sedaj so mu poslali pogodbo še do novega leta, ker dela dobro. Edina prilagoditev podjetja je bila, da začne z delovnikom ob 10. uri, ker zjutraj enostavno ne funkcionira.”

“Kaj pa, ko bo velik?” se sprašujejo učitelji. Predavateljica odgovarja, da se bo moral tudi takrat delodajalec prilagoditi: “Sicer bomo imeli, tako kot sedaj, preko 90 odstotkov ljudi nezaposlenih. Ta ocena je približna, saj raziskav na to temo še ni. Absolutno je treba krepiti njegova močna področja,” je odločna predavateljica.

Kako prepoznamo študenta avtista?

“Introvertirani in izgubljeni, brez očesnega stika z drugačnim dojemanjem sveta in odzivanje na njih. Veliko študentov ima težave s komunikacijo,” so pravilno dejali slušatelji – zaposleni na obeh fakultetah.  

Mednarodna klasifikacija bolezni glede avtistov med drugim pravi, da imajo specifične vzorce vedenja, pogosto vezani na njihovo ozko a globoko zanimanje za stvari. “Kar avtista ne zanima, se s tem ne bo ukvarjal,” je še dejala predavateljica in dodala, da je veliko avtistov na posameznem področju odličnih, a ne vsi, kot mnogi zmotno razmišljajo. Za njih pa je značilno še, da lastno razumejo lastna čustva in čustva drugih, zato so tudi težje obvadljivi. “Za povrhu vsega pa je zanje značilen vzorec omejenega, ponavljajočega se vedenja,” je dejala Korošec Zavšekova.

Je pa vedno večja ozaveščenost

“Verjamem, da bodo čez 10, 15 let podoba študentov z avtizmom boljša, kot je danes. Vsekakor je danes že zelo boljša, kot pred 15 leti, ko se z njimi na fakultetah ni nič delalo.”

Če delamo z avtistom – nekaj nasvetov

KOMUNIKACIJA

• Slab očesni stik. To ne smemo doživeti kot nespoštovanje. Zato nimajo nič slabše pozornosti.
• Ne obvladajo “small tok-a.” Pogosto nas ne razumejo, ker imamo zahteven besednjak. Boljše je govoriti v kratkih stavkih in preverjati razumljeno. Pogosto preverimo: “Si me razumel?”
• Ne razumejo sarkazma in prenesenih pomenov oz. frazemov. Z avtisti je potrebno direktno komunicirati. Npr. “Nejc je Majo potegnil za nos.” Avtisti res mislijo, da je Nejc Majo potegnil za nos.
• Zelo direktni so v komunikaciji. Včasih lahko govornik to vzame kot žaljivka. Npr. on reče: “dlake ti iz nosa rastejo.” Je neprijetno, ko ti to kdo reče, a ni bojazni, da bi bil avtist pri tem škodoželen.   
• Oni imajo zelo pogosto monolog ali pa moramo mi nenehno postavljati vprašanja. Rešitev: “Moj čas se izteka. Imava še 3 minutke, potem morava zaključiti, ker moram naprej.”

NJIHOVO VEDENJE

• Imajo drugačen izraz obraza in drugačno obrazno mimiko.
• Pogosto se gibajo naprej/nazaj ali levo/desno, ali pa imajo nek ponavljajoči gib. Vrstniki se vsemu, kar je čudno, izogibajo. Mordamo se naučiti, da je so to oni  - da je to del njihovega življenja.
• Radi imajo rutino. Radi imajo predvidljivost. To je za njih zelo pomembno. Če pride do spremembe, npr. učilnice, ga to lahko popolnoma iztiri.
• Lahko imajo epiltične napade, a ti so zelo redki.
• Imajo slabso grafomotoriko (rabijo velike zvezke, kracajo, ali pa so veliki perfekcionisti).
• Imajo specifične učne težave.
• Zelo dolgo časa potrebujejo, da dojamejo, kdo je njihov prijatelj in kdo je tisti, ki mu hoče škodovati.
• Neradi so med ljudmi.
• Zjutraj mnogi avtisti ne funkcionirajo.
• Pride tudi do ekstremnih situacij, ko študent med predavanji pade v stisko – in lahko tudi “podivjajo,” ali se stisnejo, lahko tudi k predavatelju. V takem primeru počakamo, je zelo neprijetno, kasneje pa jo usmerimo na stranišče popiti vodo, da se umiri. Vsekakor pa se potem z njo pogovoriti (da spravlja ljudi v zadrego) in ji pridobiti zaupnika (na UP je to tutor učitelj oz. tutor student).

Vse naštete težave so lahko različne pri vseh avtistih. Če poznano enega avtista s težavami, poznamo samo njega. Težav ne moremo posplošiti na vse avtiste.

OCENJEVANJE

• Najbolje je sestaviti vprašanja tipa A, B, C, D saj
• težko prikličejo besede na poziv.
• Nekateri zavračajo pisanje s pisalom,
• veliko avtistov ima močno umetniško področje, fantje so tudi zelo domači v fiziki in strojnih opremah,
• lažje se izražajo v angleščini, pisno ali ustno ali preko računalnika (odvisno od posameznika),
• ocenjevanje v manjši skupini ali posebnem prostoru (ne funkcionirajo v množici ljudi) ali izven vpisnih rokov.

Pa tudi …

• Podaljšan čas izpitov in večji format izpita,
• krajši premor med izpiti,
• dovoljeno, da uporablja velike tiskane črke ali nečitljivo pisavo na velik papir. Če je pisava neberljiva, naj bo pri ocenjevanju prisoten on sam,
• da ima pomočnike – da imajo osebo, ki jih spodbudi k nadaljevanju pisanja izpita, da ne obstanejo pri prvem vprašanju, ki ga ne razumejo (ker se pogosto zgodi, da pri tem vprašanju obstane).

MOČNA PODROČJA

Pogosto se pri delovanju z avtisti ukvarjamo zgolj s težavami, a ne smemo prezreti njihovih močnih področij, kjer so pogosto izjemni. Kot zelo dober primer je predavateljica omenila nov film Šepet metulja, ki je avtistu, tudi glavnemu igralcu Aliju, spremenil življenje. Omenila je tudi prvošolčka, s katerim se trenutno ukvarja, ki zna izračunati čisto vse, tudi pretvarja merske enote. Vse se je naučil sam. Sicer pa so značilnosti avtistov tudi

• poštenost,
• talent na ozkih področjih,
• ustvarjalnost in kreativnost,
• nekateri imajo neverjetno zmožnost pomnenja podatkov.

Ob koncu predavanja je predavateljica pohvalila pravilnik, ki zadeva študente s posebnimi potre, ki ga mamo na UP in UM.  Še posebej je poudarila tutorje učitelje in tutorje študente za osebe s posebnimi potrebami in podarila željo, da se slednji še naprej posvečajo njim, saj so prav oni tisti, ki vse prej povedano uresničujejo.