Dr. Danijela Horvat Samardžija s pomembnimi pobudami v poročilu k posvetu Dostojanstvo v starosti

datum: 03.07.2025

kategorija: Novice

V poročilu k Zaključkom posveta Dostojanstvo v starosti, s katerim se je seznanil Državni svet in ki je bilo posredovano v proučitev Vladi Republike Slovenije – znotraj nje pa Ministrstvu za solidarno prihodnost, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za zdravje, Ministrstvu za pravosodje ter Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje – so zajeta tudi pomembna razmišljanja in pobude naše sodelavke dr. Danijele Horvat Samardžija, ki se je udeležila posveta:

• Pobuda v povezavi s staranjem in z njim povezanim izrazoslovjem, starizem, stereotipi, predsodki in diskriminacija:

»Za manj predsodkov do starejših je treba zavestno uvajati načine za izboljšanje odnosa družbe do staranja, npr. na podlagi zgodnjega (že v fazi predšolske vzgoje) in kontinuiranega izobraževanja celotne družbe o procesu staranja in njegovih posledicah; prek javnih politik in s spremembo odnosa do staranja na lokalni in državni ravni; s spodbujanjem medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja; z lastno strpno in spoštljivo komunikacijo, z ozaveščanjem lastnega strahu pred staranjem in smrtjo in s pozornostjo na lastne predsodke in na lastne stereotipe« (str. 4).

• Razmišljanje in pobudi povezani z medgeneracijskim povezovanjem:

»Vsakodnevne interakcije med najmlajšimi in najstarejšimi člani naše družbe so bile včasih nekaj povsem samoumevnega, današnji način življenja pa je navedene stike bistveno okrnil. Nepoznavanje in nerazumevanje načina življenja posameznih generacij in njihovih potreb pa vodi do stereotipov, tudi tistih, povezanih s starostjo, ki starejšim preprečujejo, da bi bili vključeni v družbo in da bi bili enakopravno obravnavani. Ker najstarejši nimajo stika z najmlajšimi, ne razumejo današnjega načina odraščanja, najmlajši, ki so prikrajšani za sobivanje z najstarejšimi, pa ne poznajo procesa staranja, ki je sicer neizbežen del življenja vsakega izmed nas. Intenzivnejše povezovanje starejših in mlajših ima dokazano pozitivne posledice. Pri starejših se na ta način zmanjšujejo težave, povezane s presnovo, izboljša se njihovo počutje, zmanjša se razmišljanje o smiselnosti življenja, zmanjša se občutek osamljenosti, poveča se ali pa se celo na novo oblikuje socialna mreža, kar krepi občutek pripadnosti in pomembnosti za družbo. Opazen je tudi napredek na duševnem področju, kar vpliva na večjo skrb zase. Pri najmlajših pa tovrstno sodelovanje in sobivanje vpliva na razvoj empatije, krepijo se socialne veščine, otroci pridobivajo izkušnje in nova znanja ter na tak način gradijo tudi svojo osebnost« (str. 13).

Pobudi:

• »Krepiti je treba zavedanje o pomenu dobrih odnosov med najmlajšimi in najstarejšimi člani družbe, saj je to ključnega pomena za ustvarjanje strpne, srčne in povezane skupnosti, v kateri lahko vsak posameznik, ne glede na starost, prispeva svoj delež k njenemu razvoju.
• Intenzivneje je treba spodbujati povezovanje različnih generacij v njihovem vsakdanu z namenom doseganja pozitivnih učinkov za vse generacije (primer dobre prakse: prvi združen vrtec in dom za starejše v Sloveniji v Notranjih Goricah)« (str. 13).

Poročilo k Zaključkom posveta Dostojanstvo v starosti je dostopno TUKAJ .