Prof. dr. Mitja Krajnčan s plenarnim predavanjem o vedenjskih in čustvenih težavah otrok in mladostnikov

datum: 09.10.2026

kategorija: Novice

Prof. dr. Mitja Krajnčan, zaposleni na naši fakulteti, je 18. in 19. septembra 2026 sodeloval na XXI. strokovno-znanstvenem srečanju z mednarodno udeležbo »Specialna pedagogika danes: izzivi in perspektive«. V okviru srečanja je izvedel plenarno predavanje z naslovom »Od simptoma do zgodbe: celosten pogled na težave otrok in mladih«. Prispevek »Od simptoma do zgodbe: celosten pogled na težave otrok in mladih« obravnava vedenjske in čustvene težave z razvojnega in kontekstualnega vidika. Njegovo osrednje izhodišče je, da vidno vedenje predstavlja začetno informacijo, ki jo moramo povezati z otrokovo življenjsko zgodbo, odnosi in okoliščinami, v katerih se težave pojavljajo in vzdržujejo.

Agresivnost, umikanje, odklanjanje sodelovanja, nemir, težave s pozornostjo in burne čustvene reakcije lahko opozarjajo na stisko, vendar sami po sebi še ne pojasnjujejo pomena in funkcije vedenja. Prispevek zato poudarja pomen razlikovanja med prehodnimi vedenjskimi posebnostmi in dolgotrajnejšimi vzorci, ki pomembno ovirajo otrokov razvoj in vsakodnevno delovanje.

Posebna pozornost je namenjena navzven izraženim in navznoter usmerjenim težavam. Opozorjeno je, da manj opazne oblike stiske lahko ostanejo neprepoznane prav zato, ker neposredno ne motijo okolice. Celostna strokovna presoja mora zato poleg vedenja upoštevati tudi otrokovo doživljanje, razvojno obdobje, intenzivnost in trajanje težav, njihovo pojavljanje v različnih okoljih ter posledice za vsakodnevno življenje. Pomembno je prepoznati tudi varovalne dejavnike in možnosti podpore.

Težave so predstavljene kot rezultat medsebojnega delovanja bioloških, psiholoških, družinskih, šolskih, vrstniških, digitalnih in širših družbenih dejavnikov. V ospredje tako stopa vprašanje, kaj nam vedenje sporoča in kaj lahko spremenimo v odnosih, okolju ter oblikah pomoči, da bi otroku omogočili ugodnejše pogoje za razvoj. Na podlagi raziskovalnih ugotovitev in izkušenj strokovnih centrov prispevek izpostavlja vsakodnevne obremenitve strokovnih delavcev, pomen stabilnega odnosa z zanesljivo odraslo osebo, interdisciplinarno sodelovanje in zgodnjo intervencijo. Poudarja kontinuum podpore, ki povezuje preventivo, zgodnjo pomoč, intenzivnejše programe obravnave in podporo ob vrnitvi v skupnost.

Sklepno sporočilo je, da diagnoza lahko omogoča skupni strokovni jezik in dostop do pomoči, vendar ne sme nadomestiti otrokove zgodbe. Celosten pristop povezuje jasne meje in zagotavljanje varnosti z zmanjševanjem stigmatizacije ter ustvarjanjem stvarnih možnosti za razvojno spremembo.