Izzivi in priložnosti za inovativne oblike poučevanja in učenja z uporabo IKT 2018

28.09.2018

28. septembra 2018 je v Portorožu v okviru projekta Inovativne in prožne oblike poučevanja in učenja v pedagoških študijskih programih, v katerih so sodelovale vse tri slovenske javne univerze, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem, ki izvajajo študijske programe za izobraževanje učiteljev, potekala zaključna konferenca »Izzivi in priložnosti za inovativne oblike poučevanja in učenja z uporabo IKT« (informacijo-komunikacijska tehnologija). Konference, na kateri so bili predstavljeni rezultati dela na zaključenih projektih v obliki strokovnih izhodišč za uporabo inovativnih didaktičnih pristopov, priporočil glede uporabe IKT in kakovostnih večpredstavnih interaktivnih učnih gradiv ter izmenjavo izkušenj in predstavitev primerov dobrih praks v pedagoškem delu na univerzah in v šolah, so se udeležili tudi visokošolski učitelji s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.  

V okviru projektov, ki so potekali od 1. maja 2017 do 30. septembra 2018 in ki so bili sofinancirani s strani Evropske unije, Evropskega socialnega sklada in Republike Slovenije, so visokošolski učitelji in sodelavci v pedagoških študijskih programih razvijali in implementirali inovativne didaktične pristope za aktivne, na študente usmerjene oblike učenja z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, izdelali interaktivna večpredstavna učna gradiva in uporabili z IKT podprta učna okolja za sodelovalno učenje.   Zaključne konferenci so se udeležili strokovnjaki, v projektu sodelujoči visokošolski učitelji in sodelavci ter drugi strokovnjaki z vseh treh univerz. Predstavili so strokovna izhodišča za omenjene aktivnosti, primere dobrih praks v pilotnih izvedbah posodobljenih študijskih predmetov v pedagoških študijskih programih ter priporočila za zagotavljanje strokovne podpore učiteljem in za opremljenost šol z IKT, učitelji in vzgojitelji pa svoje primere dobrih praks v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih.  

Prisotne je v imenu vodstev vseh treh sodelujočih univerz pozdravila dr. Sonja Rutar, prorektorica Univerze na Primorskem, ki je v svojem uvodnem govoru predstavila spremembo vloge učitelja in raziskovalca. »Zagotovo lahko trdimo, da učitelj ne more biti dober učitelj, če ni dober raziskovalec. In vloga učitelja je dokaj zahtevna. Nekateri raziskovalci z veseljem delijo svoja znanja, nekateri pa delujejo za zaprtimi vrati. Tako je včasih za učitelja huda obveza, da mora deliti znanje z neukimi mladimi ljudmi, torej z nekom, ki pride na fakulteto ne veliko motiviran. Danes za razliko od prejšnjih let prihajajo na fakultete različni študenti, ki so bolj ali manj motivirani, z večjimi ali manjšimi sposobnostmi, zato je delo učitelja precej drugačno. Drugačno je tudi zaradi preobilice podatkov, ki jih ima študent oz. učenec na razpolago. V zvezi s tem mora imeti učitelj nalogo, da pomaga etično razbrati tiste vsebine, ki so lahko pomembne. Če je bila včasih le ena resnica, se danes ubadamo z mnogimi. Kako in na kakšen način izbrati resnico, ki bo pripomogla k boljšemu svetu, je poslanstvo učiteljev na vseh stopnjah izobraževanja.« V nadaljevanju je izpostavila prednosti projekta, ki je zagotovo prinesel horizontalno in vertikalno povezovanje. Predstavila je Slovenijo kot eno redkih držav v Evropi in po svetu, ki je zmožna povezovanja v obe smeri, saj se na tovrstnih konferencah po svetu redko srečujejo raziskovalci, univerzitetni, visokošolski, srednješolski, osnovnošolski učitelji in tudi vzgojitelji. »Ko dosežemo to vertikalno povezavo, nimamo težav s prenosom znanja,« je dejala dr. Sonja Rutar. Z vidika poučevanja je poudarila, da se IKT orodja lahko smiselno uporabi takrat, ko se pozna proces učenja in takrat ko se ve, kako se znanje konstruira. »Če se tega ne ve, je IKT orodje samo igračka. Ko IKT poznamo tako dobro, lahko z uporabo teh orodij pridobimo več, kot bi pridobili, če tega ne bi uporabljali. Ko postane IKT naravno vključena v proces učenja, to pomeni, da se ne učimo sproti, ko poučujemo, nam omogoči boljšo strukturo predmeta poučevanja.« V zaključku govora je dejala, da si sodelujoči želijo, da bi projekt zagotovil fleksibilnejša učna okolja, dostopnejše oblike poučevanja, individualizacijo in diferenciacijo. »Če to orodje služi le učitelju, namen projekta ni bil dosežen. S projektom želimo doseči na študenta oz. učenca osredinjeno poučevanje.«    

Več informacij o konferenci
Več informacij o projektu