Glede na The Kill Counter (2021; prim. tudi FAOSTAT 2021) na leto zakoljemo veliko več kot 50 milijard kopenskih živali in 100 milijard vodnih živali, od katerih mnoge trpijo in umrejo v sklopu krutih živinorejskih praks. Glede na te ogromne številke upravičeno sklepamo, da je naše ravnanje netrajnostno in tudi moralno problematično za svet, ki je »več-kot-človeški« (Abram, 2012). V akademskih diskurzih, kot so etika živali, posthumanizem in raziskave okoljske vzgoje in izobraževanja, so bili glavni vzroki za to zlorabo identificirani v antropocentrizmu, specizmu in živalsko-industrijskem kompleksu (Regan,1983; Singer, 1990; Donaldson & Kymlicka, 2011, itd.). Kot je že ugotovil Lynn T. White (1967), rešitev tega problema torej ni povezana zgolj s tehnologijami in razvojem, temveč s spremembo našega razumevanja samih sebe in našega odnosa do planeta in živih bitij, ki jih gosti. Vendar pa je za dosego takšnega novega razumevanja potreben kritičen pristop, ki lahko dekonstruira stare antropocentrične in specistične vzorce razmišljanja, da rekonstruira družbo, ki je več-kot-človeška. Eden takih pristopov so kritične animalistične študije (KAŠ) (Sanbonmatsu, 2011; Sorenson, 2014; Nocella idr., 2014), ki v veliki meri temeljijo na Horkheimerjevi in Adornovi kritični teoriji, ki preizprašuje normativne ideje, posredovane korpuse znanja in načine družbene interakcije z ne-človeškimi živalmi. Eden ključnih vidikov KAŠ je celostno razumevanje družbenosti zatiranja, tako da specizem, (cis)seksizem, rasizem, klasicizem, abilizem in druge hierarhične ideologije obravnava kot del večjega in medsebojno prepletenega globalnega sistema dominacije. KAŠ odlikuje kritično soočanje z raznolikimi procesi in strukturami, ki podpirajo zatiranje živali na različnih ravneh in oblikah, kar pomeni decentralizacijo človeške perspektive. Kritična animalistična pedagogika (KAP), ki se pogosto sklicuje na pristop Paola Freirea k izobraževanju (Freire, 1990), v skladu s tem postavlja v ospredje dekonstrukcijo nasilnih in izkoriščevalskih odnosov med človekom in živaljo in nenazadnje njihovo trajno reprodukcijo v izobraževalnem sistemu (Acampora, 2021; Andrzejewsky idr., 2009; Bell & Russell, 2019; Nocella idr., 2014). Metodološko se tako KAP osredotoča na diskurzivno analizo, filozofsko refleksijo predpogojev in medsebojne povezanosti različnih oblik mišljenja in delovanja ter antropološko analizo sodobnih kulturnih oblik, ki omogočajo potrošniške življenjske sloge in njihovo implicitno izkoriščanje ne-človeškega sveta. Raziskava v okviru predlaganega bilateralnega projekta se bo zato osredotočila na refleksijo vprašanj, ki so prisotna v sodobnih razpravah v okviru KAP. Njen širši cilj je prispevati k čezvrstni etiki, in sicer tako, da zagotovi intelektualno in izobraževalno platformo, na kateri je mogoče zgraditi trajnostne skupnosti, ki so več-kot-človeške.