Projekt se osredotoča na izboljšanje delovanja bolnišnične šole v Sloveniji ter širitev njenih storitev za otroke in mladostnike, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo redno obiskovati šole. Cilj projekta je izboljšati celovito podporo tem posameznikom, zlasti tistim z življenjsko ogrožajočimi boleznimi in omogočiti njihovo vključitev v izobraževalni proces, bodisi med zdravljenjem bodisi po njem. Projekt se osredotoča na oblikovanje in možnost implementacije individualiziranih načrtov postopnega vključevanja, ki bodo prilagojeni potrebam in stanju otrok oz. mladostnikov, da se ohrani njihovo izobraževalno napredovanje in socialno vključenost kljub zdravstvenim oviram. Projekt prav tako vključuje razvoj novih učnih metod in programov, ki bodo omogočali boljšo integracijo bolnišničnih šol v šolski sistem, in ustvarjanje podpornih vsebin za strokovne delavce v bolnišničnih in matičnih šolah ter za družine. Poseben poudarek bo namenjen razvoju in širjenju psihosocialne podpore za otroke, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami, ter njihove družine, saj so ti otroci in mladostniki pogosto izpostavljeni večjim čustvenim in socialnim izzivom, ki lahko vplivajo na njihovo dobrobit in socialno vključevanje. Z uvedbo novih metod, kot so virtualne učilnice in hibridno učenje, bi bilo omogočeno lažje ohranjanje stika z matičnimi šolami in temu pripadajočimi socialnimi vezmi tudi v času zdravljenja, kar bi pripomoglo k lažjemu prehodu otrok nazaj v matično šolsko okolje. Projekt bo zajemal temeljito analizo obstoječih praks bolnišnične šole v Sloveniji, primerjavo teh praks z mednarodnimi modeli in raziskovanje primerov dobrih praks v tujini. Na podlagi ugotovitev bodo oblikovani strokovni predlogi za izboljšanje sistema bolnišnične šole v Sloveniji, vključno s predlaganimi normativnimi spremembami, ki bodo prilagodile bolnišnično izobraževanje potrebam otrok in mladostnikov. Projekt bo preučil tudi nove pristope, kot so sodelovanje med bolnišnicami in matičnimi šolami ter vključevanje mentorjev in vrstniških spremljevalcev, ki bodo olajšali proces reintegracije otrok v šolsko okolje. Projekt ne bo le izboljšal dostopnost izobraževanja za dolgotrajno bolne otroke, ampak bo prispeval k zmanjševanju njihove socialne izključenosti in stigmatizacije. S širjenjem izsledkov o slovenskem sistemu bolnišničnih šol v mednarodnem kontekstu, bo projekt okrepil sodelovanje med slovenskimi in mednarodnimi strokovnjaki. Cilj je, da bi bili učinki projekta trajnostni in bi prispevali k zmanjševanju socialne izključenosti teh otrok, povečali njihove izobraževalne možnosti in jim omogočili uspešno vključitev na trg dela ter s tem samostojno in kakovostno življenje.

FAZE PROJEKTA
1. del Analiza obstoječega stanja na teoretski ravni in pregled raziskav doma in v tujini
· Pregled obstoječih znanstvenih in strokovnih raziskav na področju bolnišničnih šol.
· Nakup potrebne literature in raziskovalne opreme.
· Analiza nacionalnih dokumentov (Koncept BŠ, zakonodaja, pravilniki).
· Primerjalna analiza mednarodnih praks (npr. Švedska, Nemčija).
· Identifikacija raziskovalnih vrzeli in izhodišč za nadgradnjo sistema.

2. del Posnetek stanja v Sloveniji in priprava raziskovalnega instrumentarija
· Celovit pregled obstoječih programov v mreži bolnišničnih šol (Valdoltra, Izola, Šempeter pri Gorici, Jesenice, Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Rakitna, Šentvid pri Stični, Ljubljana).
· Vključitev vseh deležnikov: učiteljev bolnišničnih šol, matičnih šol, zdravstvenega osebja, staršev, otrok in mladostnikov.
· Oblikovanje raziskovalnih instrumentov: anketni vprašalniki, polstrukturirani intervjuji, fokusne skupine.
· Pridobitev etičnega soglasja za izvedbo raziskave s strani Komisije Univerze na Primorskem za etiko v raziskavah, ki vključujejo delo z ljudmi.

3. del Pridobivanje podatkov
· Izvedba intervjujev z učitelji bolnišničnih šol, zdravstvenim osebjem, starši in učenci.
· Anketiranje vzgojiteljev in učiteljev o izkušnjah z otroki, ki se vračajo iz zdravljenja.
· Pridobitev in analiza dokumentacije (učni načrti, individualizirani programi, interni akti bolnišničnih šol).
· Prepoznavanje posebnih potreb otrok in mladostnikov z dolgotrajnimi ali življenjsko ogrožajočimi boleznimi.
· Analiza potreb družin otrok in mladostnikov, ki niso redno vključeni v šolski proces.
· Preverjanje obstoječih oblik podpore vrtcem in šolam ter ocena njihove ustreznosti.
· Identifikacija dobrih praks v tujini in možnosti njihove prilagoditve slovenskemu kontekstu.

4. del Analiza podatkov in priprava predlogov
· Kvalitativna tematska analiza in statistična obdelava zbranih podatkov.
· Oblikovanje modela »Most med bolnišnico in matično šolo« (individualizirani načrti vključevanja).
· Priprava teoretičnih podlag za razvoj podpornih programov za otroke in mladostnike (npr. virtualne učilnice, umetnostne terapije, vrstniški mentorji).
· Oblikovanje podpornih vsebin za starše in strokovne delavce.
· Priprava predloga protokolov za delo z otroki, ki zaradi bolezni šolanja skoraj ne morejo obiskovati.
· Priprava predlogov normativnih sprememb za prilagoditev bolnišničnega izobraževanja.
· Oblikovanje znanstvene monografije, priprava člankov za objavo v mednarodnih revijah.

Realizacija faz projekta

Načrt za ravnanje z raziskovalnimi podatki