Osnovni podatki o predmetu

 

1. Ime predmeta: Zgodovina slovenskega šolstva
2. Koda predmeta:
3. Nosilka predmeta: doc. dr. Mojca Kukanja Gabrijelčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

 

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: obvezni                 
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

 

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

14.  Samostojno študentovo delo:

 

Cilji in kompetence

15.  Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik

 

16.  Učni cilji predmeta in kompetence:

Cilji:

• Osvojiti kronološki pregled temeljnih značilnosti v razvoju šolstva na slovenskem ozemlju.
• Povezovati značilnosti šolstva v določenem obdobju z družbenimi in političnimi razmerami časa.
• Vrednotiti družbene, gospodarske in politične okoliščine in cilje držav, ki so urejale šolstvo na Slovenskem.
• Presojati vlogo družbeno – ekonomskih in kulturnih posebnosti na slovenskem ozemlju, ki so v vsakokratnem obdobju vplivali na specifičnost slovenskega šolstva.
• Ocenjevati vlogo posameznikov pri spreminjanju pedagoške teorije in prakse.
• Ugotavljati vzročno-posledične zveze korenitih šolskih reform z značilnostmi časa.
• Povezovati narodno in šolsko zgodovino Slovencev. 

Splošne kompetence:

• Vrednotenje razvojnega gibanja slovenskega šolstva v primerjavi s šolstvom pri drugih narodih v srednji Evropi.
• Vzpodbujanje prizadevanja za spreminjanje kakovosti šolske prakse na osnovi spoštovanja, prizadevanja učiteljev in njihovih mentorjev v preteklosti.
• Spoznavanje dela vzornih slovenskih učiteljev in učiteljskih združenj.
• Razvijanje interesa za spremljanje sprememb v šolstvu v preteklosti in sedanjosti 

Predmetnospecifične kompetence*:

• Osvojiti temeljne pojme v zvezi s šolsko preteklostjo.
• Oblikovati časovni sistem kronološkega dogajanja in spreminjanja v družbi in šolstvu.
• Kritično uporabljati in analizirati zgodovinske vire: materialne, pisne in pričevanja.
• Uporabljati zgodovinsko metodo znanstvenega raziskovanja.
• Pisanje in predstavljanje krajših poročil osebnih in skupinskih raziskav.

 

Vsebina predmeta in literatura

17.  Opis vsebine.

OBOBJE DO USTANOVITVE OSNOVNE ŠOLE

Srednjeveško šolstvo

• Prvi začetki organizirane vzgoje in izobraževanja v zvezi s pokristjanjevanjem
• Samostanske šole.
• Stolne in župnjiske šole
• Mestne šole

Šolstvo v času protestantizma

• Protestantska osnovna šola
• Stanovska šola
• Prvi šolski  teksti

Pedagoško delo jezuitov

• Elementarno šolstvo
• Jezuitske šole in večanje izobrazbene ravni
• Avstrijska  država ureja šolstvo

Prosvetljensko šolstvo – ustanovitev osnovne šole

• Prvi avstrijski šolski zakon in razvoj osnovnega šolstva
• Prizadevanje slovenskih preporodovcev za pouk v materinščini
• Pomen Blaža Kumerdeja
• Gimnazije in  višji študij
• Predilske šole
• Usposabljanje učiteljev na normalkah

Obdobje Ilirskih provinc

• Enoletna štirirazrednica
• Gimnazije, kolegij in licej
• Centralna šola in akademija -  prvič univerza na Slovenskem
• Vloga Valentina Vodnika

Šolstvo v predmarčnem in pomarčnem obdobju - drugi avstrijski šolski zakon

• Redne ljudske šole
• Nedeljske začetne in ponavljalne šole
• Pouk na gimnaziji
• Vloga Antona Martina Slomška
• Splošnoizobraževalne vsebina v šolskih tekstih
• Ukrepi za boljšo izobrazbo učiteljev v pomarčnem obdobju
• Širjenje šolske mreže 
• Uveljavljanje materinščine tudi v šolah po mestih

Od liberalne zakonodaje do razpada Avsto-Ogrske

• Osnovnošolski zakon iz leta 1869
• Razmah osnovnega šolstva in gradnja šolskih stavb
• Učiteljsko izobraževanje na učiteljiščih
• Učiteljska društva in njihova glasila
• Srednje šole, uveljavljanje slovenščine

OBDOBJE KRALJEVINE JUGOSLAVIJE

• Prehodno obdobje 1918 – 1929
• Vloga učiteljev pri prenovi šolstva
• Slovenska univerza v Ljubljani 1919
• Zakon o narodnih šolah 1929
• Srednje šole
• Delo učiteljskih društev in pomen učiteljskih glasil
• Slovenski šolski reformatorji, mariborska pedagoška centrala
• Delovna šola in strnjeno šolsko delo

Šolstvo na Primorskem pod Italijo

• Gentilijeva šolska reforma
• Usoda slovenskih učiteljev
• Poitalijančevanje, vloga vrtcev in otroških organizaciji
• Slovenski pouk na Koroškem

ŠOLSVO MED DRUGO SVETOVNO VOJNO

• Okupatorjevo šolstvo na Gorenjskem in Štajerskem
• Šole v Ljubljanski pokrajini
• Madžarizacija slovenskih otrok v Prekmurju
• Partizansko šolstvo na Slovenskem
• Organizacija in vodstvo
• Vsebina
• Učbeniki
• Partizansko srednje šolstvo

ŠOLSTVO V SRS V ČASU SFRJ

• Obdobje administrativne socializma od 1945 – 53
• Spreminjanje slovenskega šolstva po vzoru SZ
• Obdobje socialistične demokracije 1953-1963
• Šolska reforma 1958
• Enotna osemletna osnovna šola
• Sprememba šolske mreže
• Cilji in vsebina pouka
• Reforma gimnazije in razvoj strokovnega šolstva
• Obdobje samoupravnega socializma 1964-1990
• Prenova osnovne šole
• Reforme srednjih šol – usmerjeno izobraževanje
• Značilnosti predšolske vzgoje in delovanje malih šol
• Izobraževanje učiteljev na PA in PF

NOVO OBDOBJE – ŠOLSTVO V REPUBLIKI SLOVENIJI

• Spremembe v srednjem šolstvu
• Šolska reforma osnovne šole 2002
• Prehod na devetletno osnovno šolo
• Razvojne spremembe univerzitetnega študija

 

18.  Literatura:

Osnovna literatura:

• Ciperle J., Vovko A. (1987) Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja, Ljubljana: Slovenski šolski muzej.
• Cencič M. (2004) Šola za znanje učiteljev: Od učiteljskih tečajev do Univerze na Primorskem, Koper: Založba Annales.
• Cencič M. (1991) Temeljne značilnosti razvojnega gibanja našega osnovnega šolstva,  Pedagoška obzorja, št. 17, 38-45 in  št. 18, 94-104.
• Osnovna šola na Slovenskem 1869-1969 (1979), Ljubljana: Slovenski šolski muzej. 

Dopolnilna in dodatna literatura*:

• Schmidt V. (1963) Zgodovina šolstva in pedagogika na Slovenskem I , Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Schmidt V. (1964) Zgodovina  šolstva in pedagogika na Slovenskem II, Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Schmidt V. (1966) Zgodovina   šolstva in pedagogika na Slovenskem III, Ljubljana: Državna založba Slovenije.
• Andoljšek I. ( 1989) Naš začetni brali pouk in učbeniki zanj I,II,III, del, Ljubljana: DDU Univerzum.
• Pavlič S. (2000) Sto znamenitih osebnosti v šolstvu na Slovenskem, Ljubljana: Prešernova družba.
• Šolska kronika, zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, Ljubljana: Glasilo slovenskega šolskega muzeja.
• Cencič M. (1982) Cilji osnovnega izobraževanja v dokumentih, ki so urejali šolstvo na Slovenskem, Vzgoja in izobraževanje, 42 – 46.
• Cencič M. (1992) Nacionalni osnutki in osnovnošolska zakonodaja na Slovenskem skozi zgodovinski čas, Sodobna pedagogika, 293 – 311.
• Cencič M. (1989) Izobraževalna vrednost slovenske osnovne šole se giblje skozi zgodovino v tesni povezanosti z bojem za narodno samobitnost, Sodobna pedagogika, 84 – 95.
• Cencič M. (1986) Začetki realnega izobraževanja in mesto realnih predmetov na razredni stopnji osnovne šole skozi zgodovino, Sodobna pedagogika, 579 – 584.
• Cencič M. (1989) Odzivnost učnih predmetov v slovenski osnovni šoli na politične in ideološke tokove časa, Vzgoja in izobraževanje, 27 – 30.
• Cencič M. (1989) Vloga učiteljev pri spreminjanju teorije in prakse pouka, zgodovinski prerez,  Sodobna pedagogika, 429 – 440.
• Slovenska kronika, (1996 in dalje), Ljubljana: Nova revija.
• Tul, V. (ur.) (2005) Učiteljice v šolskih klopeh. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv.

 

19.  Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:*

Študent/-ka si oblikuje temeljne pojme o vzgojno-izobraževalnem delovanju v sedanjosti in preteklosti. Osvoji kronološko zaporedje sprememb na vseh stopnjah načrtnega in organiziranega  izobraževanja. Vrednoti odvisnost šolstva od vsakokratnih družbenih značilnosti državne in politične oblasti, ki je vladala Slovencem in od prizadevanja kulturnih  in pedagoških delavcev za kvalitetno slovensko šolstvo. Povezuje šolsko zgodovino z narodno in kulturno. Z zanimanjem spremlja spremembe v sedanjosti, analizira dejavnike, jih vrednoti, selektivno izbira in vpliva na kakovost šolske prakse. Vpliva na napredek šolstva iz izkušenj narodnega šolstva v preteklosti. 

Uporaba:*

Uporablja pisne, ustne in materialne vire pri spoznavanju šolske preteklosti in sedanjosti. 

Refleksija:*

Kritično vrednoti pisne in materialne vire pri spoznavanju šolske preteklosti in sedanjosti ter opravlja krajše raziskave ter tako prispeva v narodno zgodovinsko zakladnico.

 

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20.  Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, seminarsko delo v manjših skupinah ter samostojni in individualni študij. Predavanja, seminarji in manjše samostojne raziskave. Sodelovanje s Slovenskim šolskim muzejem.

 

21.  Načini preverjanja znanja:

• Seminarska naloga in pisni/ustni izpit.
• Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na Univerzi.

 

Pogoji in viri

22.  Delitev na skupine.*

V skladu z veljavnimi normativi.

 

23.  Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

Učilnica opremljena s sodobno učno tehnologijo.

 

24.  Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

 

Evalvacija

25.  Metode in oblika evalvacije.

Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.

 

Učni načrt pripravila: doc. dr. Miroslava Cencič