Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

O programu  

Ime programa:

ZGODNJE UČENJE

Vrsta programa:

Magistrski študijski program, 2. stopnja

Trajanje študija:

2 leti

Število kreditnih točk (ECTS):

120

Način študija:redni/ izredni
Kraj izvajanja študija:Koper

Strokovni naslov diplomanta:

Magister/magistrica profesor/ profesorica zgodnjega učenja

(okrajšava: mag. prof. zgod. učenja)

 

Cilji programa

Temeljni cilji programa so:

  • izobraziti široko usposobljenega strokovnjaka, ki bo znal prepoznati in upoštevati individualne razlike v razvoju in učenju, različnost otrok ter njihove pravice;
  • razvijati empatičnost in pozitivna pričakovanja, povezana z razvojnimi potenciali otrok v različnih okoljih;
  • ozavestiti in spoštovati različnost kultur otrok, ugotavljati skupne in različne vrednote;
  • ohranjati senzibilnost do umetnosti in utrjevati pomen otrokovega doživljanja, komuniciranja, spoznavanja in ustvarjanja v umetnosti;
  • usposobiti strokovnjaka, ki bo obvladal celostne pristope, strategije in metode dela z otroki v zgodnjem obdobju ter bo poznal prednosti partnerskega povezovanja z družino in drugimi sodelujočimi;
  • razvijati zmožnosti komunikacije z otroki in odraslimi;
  • razvijati zmožnosti pridobivanja podatkov s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja ter sistematičnega analiziranja in kritičnega presojanja lastne izkušenjske prakse;
  • razvijati zmožnosti reflektiranja svojih osebnih pedagoških teorij in prepričanj;
  • ozavestiti študente o pomenu vseživljenjskega učenja, stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja skozi povezovanje in refleksijo teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj;
  • razvijati uvid v družbeno umeščenost vzgoje in izobraževanja;
  • razvijati sposobnosti konstruktivnega zagovorništva v funkciji zagotavljanja dostopa vseh otrok do kakovostne prakse zgodnjega učenja in poučevanja.

Splošne kompetence diplomanta:

Splošne ali generične kompetence vključujejo različna področja, kot npr.: komunikacijo in odnose, učinkovito poučevanje, organizacijo in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem ter profesionalni razvoj. 

V okviru študija bodo študentje pridobili oz. si razvili:

  • zmožnost razumevanja osnovnih  družbenih procesov, znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k  analiziranju in reševanju izzivov in problemov iz strokovnega področja;
  • zmožnost natančnega in jasnega izražanja ter suverene rabe strokovnega jezika;
  • zmožnost razvijanja in razumevanja osnovnih pedagoških konceptov in zakonitosti njihovega razvoja in delovanja;
  • zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja;
  • zmožnost razumevanja vloge dejavnikov okolja na otrokov razvoj in učenje;
  • zmožnost teoretičnega in praktičnega obvladovanja komunikacije;
  • zmožnost sodelovanja z vsemi subjekti, vključenimi v procese zgodnjega učenja;
  • zmožnost za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija;
  • zmožnost ustvarjanja in izražanja pozitivnega odnosa in odgovornosti do različnih umetnosti in kultur;
  • zmožnosti recepcije, percepcije in produkcije v različnih umetnostnih jezikih v odnosu do zagotavljanja spodbudnega učnega okolja;
  • zmožnost izbire in uporabe različnih strategij, pristopov in metod dela z različnimi otroki;
  • zmožnost sodelovanja ter vodenja timskega in samostojnega dela;
  • zmožnost načrtovanja in izpeljave projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj v različnih oblikah;
  • zmožnost gojenja kulture bivanja in prenašanja vedenja o njej s poudarkom na osveščenosti o pomenu narave in ekologije za človeka ter psihofizičnega zdravja;

 

Predmetnospecifične kompetence diplomanta:

Diplomant bo zmožen:

  • prepoznati različnosti in potrebe otrok;
  • prispevati k sistemu zagotavljanja kakovosti;
  • sodelovati s kolegi, da bi izboljšal lastno učenje in poučevanje ter delil izkušnje z drugimi;
  • razumevati in utemeljevati sodobne pedagoške prakse;
  • razumevati in kritično presojati uradni in izvedbeni kurikul;
  • prepoznavati in aplikativno integrirati vse elemente kurikula;
  • upoštevati in spoštovati kulturne specifičnosti družin in lokalnih skupnosti;
  • vrednotiti, kritično izbirati in izvajati glasbo za otroke;
  • umetniškega udejstvovanja in razvijanja pozitivnega odnosa do glasbene kulture;
  • razvijati nova znanja in razumevanja pomena uprizoritvenih umetnosti;
  • razumevanja likovno teoretskih ter komunikacijskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika;
  • razumevati sodobne pristope in strategije pri vodenju in izvajanju likovnih dejavnosti;
  • uporabiti različne koncepte otroštva in vzgoje pri načrtovanju, izvajanju in evalviranju dela s posameznikom ali s skupino;
  • nuditi čustveno varnost otrokom;
  • spodbujati samostojnost otrok v skladu z njihovo zrelostjo;
  • usmerjanja pozornosti na pozitivne lastnosti lastne osebnosti in osebnosti drugih;
  • razumevanja in upoštevanja odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in okoljem;
  • interdisciplinarno prepoznavati in razumevati raznolikosti v vzgojno-izobraževalnem prostoru;
  • spodbujati radovednost otrok na področju naravoslovja;
  • povezovati in posploševati temeljna naravoslovna pojmovanja in jih prilagajati spoznavnim sposobnostim otrok;
  • odgovornega ravnanja v okolju;
  • nuditi otroku oblike pomoči pri razvoju logično-matematičnega mišljenja in pojmov;
  • razvijati strategije reševanja preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivirati otroka k uvidu problemske situacije in k reševanju pripadajočega problema;
  • izvajati empirično, pretežno kvalitativno raziskovanje področja zgodnjega učenja in poučevanja;
  • upoštevati etična načela v procesih raziskovanja;
  • izbirati ustrezne jezikovne znake in koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja;
  • tvoriti znanstveno besedilo;
  • teoretično in praktično obvladati komunikacijo;
  • preverjati in uporabljati pridobljena znanja v praksi
  • spodbujati zgodnji govorni razvoj otrok in drugih oblik simbolnega izražanja
  • razumeti vlogo dejavnikov okolja na otrokov razvoj in učenje. 

 

Predmetnik 

V 1. letniku študent opravi 11 predmetov: 10 obveznih predmetov (54 KT) in 1 izbirni predmet (6 KT). Izbirni predmet študent izbira med notranje in zunanje ponujenimi izbirnimi predmeti. 

V 2. letniku študent opravi 5 obveznih predmetov (24 KT), 2 izbirna predmeta (12 KT) ter pripravi in zagovarja magistrsko delo (24 KT).

 

Izbirni predmeti

Študent lahko izbira med notranje in zunanje izbirnimi predmeti. 

Notranje izbirni predmeti so predmeti, ki jih študent izbira znotraj študijskega programa.

Zunanje izbirne predmete lahko študent izbira v okviru stroke in izven stroke, v drugih študijskih programih UP PEF oziroma v študijskih programih slovenskih in tujih visokošolskih zavodov. Izbirne predmete znotraj stroke izbira v sodelovanju z vodjo oddelka študijskega programa, predmete izven stroke pa po lastnem izboru. 

Študent se lahko odloči, da v okviru zunanje izbirnosti izbere predmete iz nabora notranje izbirnih predmetov.

 

Predmetnik 1. letnika 

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSVSELVPPM

Obvezni predmeti (10 predmetov, 54 KT)

1.

Razvojno-psihološki vidiki zgodnjega učenja

doc. dr. Petra Dolenc, izr. prof. dr. Tina Kavčič

6

30

-

30

-

15

-

75

2.

Sodobne paradigme predšolske pedagogike

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

6

30

-

30

-

15

-

75

3.

Otrok v sodobni družbi

izr. prof. dr. Stanko Pelc

6

30

30

15

-

-

-

75

4.

Gibanje kot dejavnik celostnega razvoja

prof. dr. Rado Pišot

6

30

-

30

15

-

-

75

5.

Zgodnja pismenost in otroška književnost

izr. prof. dr. Vida M. Udovič

6

30

-

30

15

-

-

75

Praktično usposabljanje 1**(3)

6.

Pedagoško raziskovanje zgodnjega obdobja

prof. dr. Boris Kožuh

6

30

15

15

-

15

-

75

7.

Različnosti v procesih učenja I.

doc. dr. Sonja Rutar

3

30

-

15

-

-

-

45

8.

Znanstvena besedila

izr. prof. dr. Sonja Starc

3

30

-

15

-

-

-

45

9.

Naravoslovje

doc. dr. Janja Plazar

6

15

30

-

30

-

-

75

10.

Otrok in glasbeno okolje

prof. dr. Bogdana Borota

6

30

-

30

-

15

-

75

Izbirni predmeti (1 predmet, 6 KT)

11.Zunanji izbirni predmet*nosilec6
Praktično usposabljanje 2 ***(3)

Skupaj

60

285

75

210

60

60

-

690


* Glede na opredelitev izbirnosti navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom.

**Praktično usposabljanje 1 (PU) obsega 3KT in se izvaja kot pedagoška praksa v okviru predmetov Razvojno-psihološki vidiki zgodnjega učenja (1KT) in Sodobne paradigme predšolske pedagogike (2KT). Ker so KT za PU že vključene v seštevek KT pri navedenih predmetih, smo število KT v tabeli pri PU navedli v oklepaju. Način in vsebina izvedbe sta zapisana v učnih načrtih.

*** Praktično usposabljanje 2 (PU) obsega 3KT in se izvaja kot pedagoška praksa v okviru predmetov Pedagoško raziskovanje zgodnjega obdobja (2KT) in Otrok in glasbeno okolje (1KT). Ker so KT za PU že vključene v seštevek KT pri navedenih predmetih, smo število KT v tabeli pri PU navedli v oklepaju. Način in vsebina izvedbe sta zapisana v učnih načrtih.

 

Predmetnik 2. letnika 

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSVSELVPPM

Obvezni predmeti (5 predmetov, 24 KT)

12.

Profesionalnost in kakovost

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

3

30

-

15

-

-

-

45

13.

Različnosti v procesih učenja II.

doc. dr. Sonja Rutar

3

15

-

15

-

15

-

45

14.

Partnerstvo z družino in sodelovanje s skupnostjo

prof. dr. Jurka L. Vodopivec

6

45

-

30

-

-

-

75

15.

Izražanje v umetnosti

doc. mag. Tilen Žbona

6

15

-

30

30

-

-

75

16.

Razvoj osnovnih matematičnih pojmov

prof. dr. Mara Cotič

6

30

15

15

-

15

-

75

Izbirni predmeti (2 predmeta, 12 KT)***

17.

Izbirni predmet*

nosilec

6

-

-

-

-

-

18.

Izbirni predmet *

nosilec

6

-

-

-

-

-

Praktično usposabljanje 4****(6)

Zaključno delo

19.

Magistrsko delo

24

-

-

-

-

30

30

60

Skupaj

60

150

15

90

30

60

30

375*


Legenda:
UDŠ = ure dela študenta; ocena potrebnega števila ur študija, da študent uspešno opravi vse študijske obveznosti (UDŠ je seštevek kontaktnih ur – KU in ur, ki jih študent opravi s samostojnim delom oziroma študijem)
KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, PP = ure, povezane s pedagoško prakso, M = mentorstvo pri mag. nalogi), SEM = semester izvedbe

* Glede na opredelitev izbirnosti navajamo le KT, ne pa tudi KU, saj so te odvisne od izbire študenta. Seštevek KU torej obsega le KU, ki jih lahko predvidimo s študijskim programom.

** Praktično usposabljanje 3 (PU) obsega 3KT in se izvaja kot pedagoška praksa v okviru predmetov Različnosti v procesih učenja II  (1KT) in Razvoj osnovnih matematičnih pojmov  (2KT). Ker so KT za PU že vključene v seštevek KT pri navedenih predmetih, smo število KT v tabeli pri PU navedli v oklepaju. Način in vsebina izvedbe sta zapisana v učnih načrtih.

***Kandidati izberejo izbirne predmete iz seznama v Tabeli 7. Namesto le-teh lahko izberejo modul (12 KT) Poučevanje italijanščine na zgodnji stopnji šolanja, če dokazujejo svoje predznanje (italijanščina maturitetni predmet) in opravijo dodatno izobraževanje v jezikovnih spretnostih in zmožnostih italijanščine iz vsebin študijskega programa Italijanistika v obsegu 36 KT z oceno najmanj prav dobro ali pa uveljavijo svoje znanje na ravni C1 po Evropskih smernicah za jezikovno izobraževanje z javno veljavno listino, ki jo pridobijo na UP FHŠ ali na ustrezni enakovredni ustanovi. V primeru uveljavitve listine zunanjega izdajatelja posebna komisija UP FHŠ preveri primerljivost in veljavnost dosežkov, ki jih listina izkazuje. Poleg tega študentje opravijo obveznosti vsebine modula Italijanščina v izobraževanju 4. letnika Italijanistike v obsegu 24 KT. Kandidati, tako kot ostali vpisani v program 2. stopnje Zgodnje učenje, pridobijo naslov magister/-ica zgodnjega učenja. Svojo usposobljenost za poučevanje italijanščine izkazujejo z dosežki, ki so zabeleženi v Dodatku k diplomi.

****Praktično usposabljanje 4 (PU) obsega 6KT in se izvaja kot pedagoška praksa v okviru magistrskega dela.

 

Izbirni predmeti študijskega programa – notranji izbirni 

Št.PredmetiNosilecKTOblike izvedbe KU∑ KU*
PSVSELVTV

1.

Pravice otroka - izbrane teme

doc. dr. Zoran Pavlović

6

30

-

45

-

-

75

2.

Jezik in kultura

izr. prof. dr. Sonja Starc

6

30

-

45

-

-

75

3.

Letne aktivnosti v naravi

prof. dr. Rado Pišot

6

15

-

15

45

-

75

4.

Zimske aktivnosti v naravi

prof. dr. Rado Pišot

6

15

-

15

45

-

75

5.

Medkulturnost

doc. dr. Barbara Zorman

6

30

-

30

15

-

75

6.

Zunanje - terensko poučevanje družboslovja

izr. prof. dr. Stanko Pelc

6

30

15

15

-

15

75

7.

Naravoslovni projekti

doc. dr. Janja Plazar

6

15

15

-

15

30

75

8.

Izvajanje glasbe za otroke

prof. dr. Bogdana Borota

6

10

-

-

65

-

75

9.

Glasbeni razvoj in dejavnosti

prof. dr. Bogdana Borota

6

15

30

30

-

-

75

10.

Temeljni matematični koncept bijektivnosti

prof. dr. Mara Cotič

6

15

30

30

-

-

75

11.

Temeljni matematični koncept razvrščanja

prof. dr. Mara Cotič

6

15

30

30

-

-

75

12.

Večkodna besedila

izr. prof. dr. Sonja Starc

6

30

30

15

-

-

75

13.

Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v otrokovem zgodnjem obdobju

izr. prof. dr. Vida M. Udovič

6

30

-

30

15

-

75

14.

Glasbeno opismenjevanje

prof. dr. Bogdana Borota

6

15

15

45

-

-

75

15.

Dinamika socialnih skupin

dr. Beno Arnejčič

6

30

15

30

-

-

75

16.

Otrokov socialni razvoj

doc. dr. Alenka Gril

6

30

15

30

-

-

75

17.

Internet kot podpora profesionalnemu razvoju vzgojitelja

izr. prof. dr. Viktorija Sulčič

6

30

-

-

45

-

75

18.

Alternativni likovni pristopi

doc. dr. Beatriz G. T. Čerkez

6

30

-

15

30

-

75

19.Glasbeno poustvarjanje 2prof. dr. Bogdana Borota65145150
KTPSEVAJE∑ KU*
20.Alternative institucionalni vzgojiprof. dr. Mitja Krajnčan630153075
21.Ekološki in okoljski praktikumdoc. dr. Agnes Š. Jokisć615153075
22.Psihologija vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvojprof.ddr. Barica M.Požarnik615303075
23.Slep in slaboviden otrokdoc. dr. Aksinja Kermauner63045-75
24.Uvod v socialno pedagogikoprof. dr. Mitja Krajnčan630153075
25.Video in modeliranje vizualnih informacijdoc. mag. Tilen Žbona630153075
26.Sociologija družinedoc. dr. Urban Vehovar645-3075

 

Legenda:
UDŠ = ure dela študenta; ocena potrebnega števila ur študija, da študent uspešno opravi vse študijske obveznosti (UDŠ je seštevek kontaktnih ur – KU in ur, ki jih študent opravi s samostojnim delom oziroma študijem)
KU = kontaktne ure (P – predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje)
SEM = semester izvedbe

Študent lahko v 1. letniku namesto zunanjega izbirnega predmeta izbere predmet iz Tabele 7, v 2. letniku pa izbere dva predmeta iz Tabele 7, pri čemer ne sme izbrati tistega, ki ga je izbral v 1. letniku.

 

Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa 

V 1. letnik študijskega programa 2. stopnje Zgodnje učenje se lahko vpiše, kdor je končal:

a)      študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij (predšolska vzgoja, razredni pouk, pedagogika, psihologija, defektologija, edukacijske vede);

b)      študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij slovenskega jezika, pedagogike, razvojne psihologije, pedagoške psihologije in specialne pedagogike, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči Komisija za študentske zadeve UP PEF;

c)      visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, sprejet pred 11. 6. 2004;

d)      drugi visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo 30 kreditnih točk iz predmetnih področij slovenskega jezika, pedagogike, razvojne psihologije, pedagoške psihologije in specialne pedagogike, kandidat pa jih je lahko opravil med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; izjemoma se kandidatu dovoli opravljanje teh obveznosti po vpisu, vendar jih mora opraviti najkasneje do vpisa v 2. letnik magistrskega študija – o tem glede na vlogo kandidata odloči Komisija za študentske zadeve UP PEF. 

V primeru omejitve vpisa bodo imeli prednost kandidati, ki imajo višje ocene (povprečna ocena, ocena diplomskega dela) pri študiju prve stopnje/dodiplomskem študiju.

 

Priznavanje obveznosti

Prizna se lahko največ 30 ECTS pridobljenih izven tega študijskega programa.

Pogoji za napredovanje po programu  in dokončanje študija

 

Študent mora za prehod v 2. letnik študijskega programa druge stopnje Zgodnje učenje doseči 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo naslovljeno na Komisijo za študentske zadeve UP PEF, se vpis v 2. letnik dopušča tudi z 42 doseženimi KT. 

Študent lahko ponavlja letnik, če je opravil vsaj polovico, tj. 30 KT vpisanega letnika. Komisija za študentske zadeve UP PEF lahko omogoči ponavljanje tudi študentu, ki je iz upravičenih razlogov zbral manj od predpisanega števila KT. 

Za prijavo magistrskega dela mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 30 KT. Študenti, ki so vpisani v 1. letnik, prijavijo temo magistrskega dela najkasneje do zaključka 1. letnika. Študenti, ki se vpišejo v 2. letnik po merilih za prehode, prijavijo teme do konca koledarskega leta, v katerem so se vpisali na študij. 

 

Nadaljevanje študija po merilih za prehode  

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

  1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
  2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

  1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
  2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

 

Zaposljivost diplomanta 

Diplomant se lahko zaposli v vseh ustanovah/organizacijah, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem, ter v organizacijah, ki se posredno ukvarjajo z otroki oz. spodbudnim okoljem za otroke v zgodnjem obdobju. Najpogosteje se bodo diplomanti zaposlovali v vrtcih in osnovnih šolah. Zaradi širokega profila izobrazbe, se bo diplomant  zaposlil in opravljal tudi:

  • dela in naloge nudenja strokovne pomoči pri delu z otroki v različnih javnih ustanovah (npr. v šolah in vrtcih) in tistih organizacijah, ki se ukvarjajo z dejavnostmi za otroke; 
  • dela in naloge vzgojitelja v vrtcu;
  • nove, inovativne oblike dela z učenci v prostem času, podaljšanem bivanju, društvih, centrih ipd.;
  • dela in naloge strokovnega delavca v  mobilni pedagoški službi;
  • ob dodatni in ustrezni habilitaciji, dela in naloge asistenta v študijskih programih, ki se vsebinsko navezujejo na zgodnje učenje in poučevanje;
  • organizirane in vodene programe animacije za otroke;
  • dela in naloge strokovnega svetovanja pri pripravi programov za otroke na RTV;
  • sodelovanje v uredniških in strokovnih komisijah tiskanih in elektronskih medijev za otroke;
  • s proizvajalci opreme, učil in igrač, namenjenih za mlajše otroke.
icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki