Zgodnje učenje in poučevanje

Študentom omogočiti: 

• raziskovanje pedagoške prakse z namenom usvajanja in razvijanja novega znanja,
• spoznavanje in razumevanje razvojnih posebnosti v zgodnjem razvoju otroka,
• raziskovanje problemov, ki so neposredno povezani s profesionalnim interesom  posameznikov ali pedagoških inštitucij,
• razvijanje kritičnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti pri reševanju teoretičnih in praktičnih problemov in pri iskanju rešitev njihove profesionalne prakse,
• poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposabljanje za reševanje najzahtevnejših problemov in usposabljanje za samostojno razvijanje novega znanja; 
• odkrivanje novih rešitev

in jih usposobiti:

• za vodenje zahtevnejših znanstvenoraziskovalnih projektov s področja zgodnjega učenja, 
• za razvijanje sodelujočega profesionalnega učenja,
• za upoštevanje poklicne etike.

• zmožnost samostojnega pridobivanja novega znanja in raziskovanja pedagoških pojavov ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti,
• zmožnost vzpostavljanja pogojev, procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja skozi lastno izkušnjo in v povezujočih skupnosti (kohezivnost),
• zmožnost sodelovanja ter zmožnost vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela,
• zmožnost kritičnega razumevanja konceptov in znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k  analiziranju in reševanju pedagoških izzivov in problemov,
• zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) ter uporabe sodobne tehnologije,
• zmožnost razumevanja in gojenja tolerantnosti, etičnosti poklicnega dela in znanstvenega raziskovanja ter tolerantnosti in medkulturnega spoštovanja,
• zmožnost gojenja kulture bivanja in razvijanja osveščenosti o pomenu narave, ekologije in psiho-fizičnega zdravja za človeka,
• zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala. 

• zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala;
• razvijanje in uporaba raziskovalnega pristopa za pridobivanje novega znanja;
• razvijanje sposobnosti kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje;
• upoštevanje etičnosti in odgovornosti pri raziskovanju pedagoške prakse;
• upoštevanje vseh, ki so vključeni v raziskovalni proces;
• razvijanje sposobnosti za prepoznavanje  individualiziranega pristopa pri učenju otrok s posebnimi potrebami;
• sposobnost za  prilagajanje procesov učenja otrokom z različnimi primanjkljaji, ovirami oziroma motnjami.;
• zmožnost  raziskovanja na področju učenja in poučevanja  zgodnjega družboslovja ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti;
• zmožnost razumevanja in gojenja tolerantnosti, medkulturnega spoštovanja, demokratičnosti skozi zgodnje učenje in poučevanje družboslovja;
• pridobitev poglobljenih znanj s področja ananlize gibanja, spremljanja in vrednotenja procesov psihomotoričnega učenja in meritev adaptacijskih procesov  nekaterih podsistemov organizma otroka;
• zmožnost uporabe načel dinamičnega spremljanja učnega potenciala v izobraževanju;
• zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala, posebno na likovnem področju;
• zmožnost inovativnosti in ustvarjalnosti pri iskanju rešitev teoretičnih in praktičnih problemov na področju zgodnjega učenja naravoslovja;
• omogoča spoznanje in občutenje, da gib s pomočjo subtilne gibalne formule deluje kot prevodna mreža za vstop energije, omogoča študentom začutiti nastajanje giba in mišično verigo, ki sodeluje pri njegovi izvedbi;
• zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) in usmerjanja timskega dela na področju zgodnjega učenja  ter uporabe sodobne tehnologije;
• sposobnost razumevanja in kritične evalvacije osnovnih konceptov odnosa med mediji in otroci,
• zmožnost kritičnega presojanja  razvojnopsiholoških teorij in konceptov zgodnjega učenju;
• zmožnost  presoje in  povezave  konceptov otroštva in konceptov učenja;
• zmožnost izbora  različnih pristopov poučevanju in učenja glede na razvojna obdobja, individualne razlike med otroki, različne socialne kontekste;
• zmožnost samoevalvacije učinkov neformalnega in formalnega poučevanja  v  obdobjih malčka in zgodnjega otroštva;
• razumevanje vloge tehnike pri oblikovanju tehniške kulturne identitete v predšolskem obdobju;
• poznavanje medsebojnih razmerij žive in nežive narave, pretoka energije in funkcioniranja živih sistemov z vidika naravoslovja in tehnološkega razvoja;
• razumevanje osnov adaptacij v okolju, v katerem živimo, osnovnih zakonitosti in procesov v okolju, vključno z osnovnimi mehanizmi kroženja snovi v okolju;
• razumevanje pričakovane ravni matematične pismenosti glede na stopnjo razvoja in poznavanje matematičnih pojmov in konceptov;
• zmožnost izbire ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja.
• zmožnost rabe slogovnih postopkov utemeljevanja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja.
• zmožnost izbire ustreznih jezikovnih in nejezikovnih znakov pri tvorbi besedila.
• raziskovanje psihosocialnih, sociokulturnih in socioekonomskih dejavnikov vključevanja sodobnih učnih okolij v zgodnje učenje in v profesionalno učenje vzgojitelja/učitelja.
• druge predmetnospecifične kompetence so navedene pri posameznih učnih načrtih.

V doktorski študijski program Zgodnje učenje na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

• študijski program 2. stopnje;
• dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004)
• študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami.

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

• povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (60 %),
• ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %).

Neposredno v 2. letnik študija se lahko vpiše kandidat, ki je:

a)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na področju družboslovnih in humanističnih ved, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk (ECTS),

b)  zaključil (univerzitetni) študijski program znanstvenega magisterija (program za pridobitev magisterija znanosti), sprejet pred 11. 6. 2004, na drugih področjih, pri čemer se mu v okviru doktorskega programa priznajo opravljene študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS), vendar mora v okviru doktorskega programa opraviti obvezni predmet prvega letnika z naslovom Sodobni koncepti zgodnjega učenja in poučevanja,

O priznanih opravljenih študijskih obveznostih oziroma natančnem obsegu v kreditnih točkah pod točko b) odloči Komisija za študentske zadeve Senata UP PEF na podlagi dokumentacije, ki jo kandidat predloži ob prijavi za vpis.

Skladno z določili ZViS-a se lahko prizna največ 60 ECTS.

Študent mora za prehod v 2. letnik

študijskega programa tretje stopnje Zgodnje učenje doseči vsaj 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Manjkajoče obveznosti iz prvega letnika mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.  

Pogoj za vpis v tretji letnik so opravljene vse obveznosti iz prvega letnika in doseženih vsaj 48 KT (80%) od 60 KT drugega letnika študijskega programa ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Vse manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.

Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika.

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.

Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:

1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:

1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Študijski program je individualno zasnovan in ne predvideva tutorskega svetovanja in usmerjanja. Na področju svetovanja in usmerjanja med študijem študent sodeluje z mentorjem.

Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete.

Doktorski študijski program Zgodnje učenje omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja s področja zgodnjega otroštva, za reševanja zahtevnih problemov v pedagoški praksi in drugih situacijah, v povezavi z otroki, ter za vnašanje novosti v pedagoško prakso in njihovo vrednotenje in izboljševanje. 

Profil doktorandov je širok in interdisciplinaren, kar je pogojeno z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo pedagoškega področja. Zato doktorice in doktorji, ki uspešno zaključijo študijski program, pridobijo široka, interdisciplinarna družboslovna in humanistična znanja s področja zgodnjega otroštva in so usposobljeni za znanstveno raziskovalno delo. 

Doktorski študijski program je zasnovan tako, da bodo diplomanti dobro usposobljeni za uporabo strokovnega znanja v praksi, zlasti pa za analizo kompleksnih situacij in problemov, k reševanju katerih bodo lahko pristopili celovito, poglobljeno in kreativno. 

Delovna področja, za katera so usposobljeni strokovnjaki, ki končajo študij so navedeni na osnovi Standardne klasifikacije poklicev (SKP-v2): 

• 1210    Direktorji/direktorice in člani/članice uprave družbe
• 2310    Strokovnjaki/strokovnjakinje za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje
• 2311    Višješolski predavatelji/višješolske predavateljice
• 2331    Osnovnošolski učitelji/osnovnošolske učiteljice
• 2332    Vzgojitelji/vzgojiteljice predšolskih otrok
• 2340    Strokovnjaki/strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami
• 2351    Strokovnjaki/strokovnjakinje za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode
• 2359    Drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje
• 2445    Psihologi/psihologinje
• 2451    Pisatelji/pisateljice, novinarji/novinarke ipd.