Zgodnje učenje in poučevanje

Temeljni cilji programa so študentom omogočiti:

• spoznavanje, kritično analizo ter mednarodno primerjavo teoretičnih in metodoloških konceptov ter strategij raziskovanja vzgoje in izobraževanja z namenom usvajanja in razvijanja novega znanja,
• spoznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti in posebnosti v zgodnjem razvoju otroka, v kontekstu socio-kulturnih dejavnikov,
• raziskovanje problemov, ki so neposredno povezani s profesionalnim interesom posameznikov ali pedagoških inštitucij,
• razvijanje kritičnosti, ustvarjalnosti in inovativnosti za reševanje teoretičnih in profesionalnih izzivov,

in jih usposobiti:

• za vodenje zahtevnejših znanstveno-raziskovalnih projektov s področja zgodnjega učenja in poučevanja,
• za razvijanje sodelujočega profesionalnega učenja,
• za kritično analizo in razvoj etičnih in socialno občutljivih načel raziskovalnega in strokovnega ravnanja.

Po opravljenih študijskih obveznostih študijskega programa 3. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje doktorant pridobi:

• zmožnost samostojnega pridobivanja novega znanja in raziskovanja pedagoških pojavov ter predstavljanja rezultatov kritični javnosti,
• zmožnost vzpostavljanja pogojev, procesov in odgovornosti do vseživljenjskega učenja skozi lastno izkušnjo in v povezujočih skupnosti (kohezivnost),
• zmožnost sodelovanja ter zmožnosti vodenja in usmerjanja timskega in samostojnega dela,
• zmožnost kritičnega razumevanja konceptov in znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki usmerjajo študenta/-ko k analiziranju in reševanju pedagoških izzivov,
• zmožnost komuniciranja in ustrezne rabe komunikacijskih virov (verbalnih in neverbalnih) ter uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije,
• zmožnost etičnega profesionalnega ravnanja, znanstvenega raziskovanja ter medkulturnega spoštovanja,
• zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala,
• zmožnost razvijanja kulture bivanja s spoštljivim odnosom do narave in psiho-fizičnega zdravja za človeka.

Navajamo le nekatere predmetno-specifične kompetence, ostale pa so navedene pri posameznih učnih načrtih:

• zmožnost ohranjanja občutljivosti do umetnosti, razvijanje ustvarjalnih potencialov posameznika in poglabljanje pozitivnega odnosa do kulturnega kapitala;
• razvijanje sposobnosti kritične izbire raziskovalnega pristopa ter kritičnega presojanja podatkov in njihovo osmišljanje;
• zmožnost upoštevanja etičnosti in odgovornosti pri raziskovanju vzgojne in izobraževalne prakse ter vseh, ki so vključeni v raziskovalni proces;
• razvijanje sposobnosti za načrtovanje, izvajanje in evalviranje individualiziranih pristopov k učenju in poučevanju;
• zmožnost razumevanja medkulturnosti in demokratičnosti skozi zgodnje učenje in poučevanje družboslovja;
• zmožnost razumevanja področja otrokovega gibalnega razvoja ter spremljanja in vrednotenja procesov psihomotoričnega učenja otrok;
• zmožnost uporabe načel dinamičnega spremljanja učnega potenciala v izobraževanju;
• zmožnost inovativnosti in ustvarjalnosti pri iskanju rešitev teoretičnih in praktičnih problemov na področju zgodnjega učenja in poučevanja naravoslovja;
• zmožnost komuniciranja ter ustrezne rabe komunikacijskih virov in informacijsko-komunikacijske -tehnologije;
• zmožnost kritične refleksije in razumevanja medijske sporočilnosti ter vpliva medijev na otrokov razvoj;
• zmožnost kritičnega presojanja razvojno-psiholoških teorij, konceptov otroštva ter zgodnjega učenja in poučevanja;
• zmožnost evalvacije učinkov neformalnega in formalnega poučevanja v zgodnjem otroštvu;
• zmožnost razumevanja tehnične pismenosti in inovativnosti v zgodnjem otroštvu;
• zmožnost razvijanja matematične pismenosti ter matematičnih pojmov in konceptov;
• zmožnost rabe slogovnih postopkov utemeljevanja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja,
• raziskovanje psihosocialnih, sociokulturnih in socioekonomskih dejavnikov vključevanja raznovrstnih učnih okolij v zgodnje učenje in poučevanje ter v profesionalno učenje vzgojitelja/učitelja.

V doktorski študijski program Zgodnje učenje in poučevanje na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

• študijski program 2. stopnje;
• dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004);
• študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami. 

V primeru, da število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

• povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (60 %),
• ocena zaključnega dela na predhodni stopnji študija (40 %).

Skladno z določili ZViS-a se lahko prizna največ 60 ECTS.

Študent se lahko vpiše v drugi letnik študijskega programa tretje stopnje Zgodnje učenje in poučevanje, če doseže vsaj 48 KT (80 % KT) od 60 KT prvega letnika študijskega programa. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 2. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Manjkajoče obveznosti iz prvega letnika mora študent opraviti do vpisa v 3. letnik.
Pogoj za vpis v tretji letnik so opravljene vse obveznosti iz prvega letnika in doseženih vsaj 48 KT (80 %) od 60 KT drugega letnika študijskega programa ter potrjena tema doktorske disertacije. V izjemnih primerih in z ustrezno utemeljitvijo, ki jo študent naslovi na pristojno komisijo Senata UP PEF, se vpis v 3. letnik omogoči tudi z doseženimi 36 KT. Vse manjkajoče obveznosti mora študent opraviti do zagovora doktorske disertacije.
Študent se lahko ponovno vpiše v isti letnik, če zbere vsaj 24 KT tega letnika.
Študijski program je individualno zasnovan in ne predvideva tutorskega svetovanja in usmerjanja. Na področju svetovanja in usmerjanja med študijem študent sodeluje z mentorjem.
Študent lahko napreduje in dokonča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom. Pogoje za hitrejše napredovanje določi senat fakultete. 

Pogoj za dokončanje študija je zbranih 180 KT, tj. opravljeni vsi izpiti, s programom predpisano individualno raziskovalno delo, opravljene obveznosti pri posameznih predmetih in uspešen zagovor doktorske disertacije. S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.

Priprava in zagovor doktorske disertacije
Priprava disertacije je povezana predvsem z individualnimi konzultacijami študenta z mentorjem. Disertacija je avtorsko znanstveno-raziskovalno delo, s katerim študent doktorskega študija dokaže, da poglobljeno obvlada teoretske in metodološke koncepte, da je usposobljen za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev. Izdelano doktorsko disertacijo pregleda komisija, ki jo imenuje fakulteta.
Celoten postopek ureja Pravilnik o pripravi in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi na Primorskem.
Pred zagovorom doktorske disertacije mora študent objaviti vsaj en izvirni znanstveni članek.
Po uspešnem zagovoru doktorske disertacije doktorant/ka prejme diplomo, ki je javna listina.

Študent lahko prehaja iz študijskega programa, v katerega je vpisan (v nadaljevanju prvi študijski program), v nekega drugega (v nadaljevanju drugi študijski program) pod pogoji, določenimi s tem študijskim programom (če izpolnjuje pogoje za vpis v začetni letnik drugega programa in če so za to razpisana vpisna mesta) in v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi, ki jih je sprejel Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu.
Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja v prvem študijskem programu in nadaljevanje študija v drugem študijskem programu.

Prvi študijski program so lahko tudi vsi študijski programi iste stopnje, pri katerih je kandidat že opravil študijske obveznosti in se lahko priznavajo v drugem študijskem programu.

Prehodi so možni med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in
2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v drugem študijskem programu.

Pri prehodu se lahko priznavajo:
1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu;
2. neformalno pridobljena primerljiva znanja.

Predhodno pridobljena znanja študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. O ustreznosti in primerljivosti opravljenih obveznosti in pridobljenih znanj na podlagi vloge kandidata odloča Senat UP PEF.

V skladu z Merili za prehode med študijskimi programi in internimi akti Univerze na Primorskem se lahko študent vključi v višji letnik drugega študijskega programa, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko kreditnih točk, ki so pogoj za vpis v višji letnik javnoveljavnega študijskega programa.

Ob omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani na podlagi kriterijev, ki veljajo za izbor ob omejitvi vpisa v 1. letnik drugega študijskega programa.

Doktorski študijski program 3. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje omogoča poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja s področja zgodnjega otroštva, za reševanja zahtevnih problemov v pedagoški praksi in drugih situacijah, v povezavi z otroki, ter za vnašanje novosti v pedagoško prakso in njihovo vrednotenje in izboljševanje.
Profil doktorandov je širok in interdisciplinaren, kar je pogojeno z večdimenzionalnostjo in kompleksnostjo pedagoškega področja. Zato doktorice in doktorji, ki uspešno zaključijo študijski program, pridobijo široka, interdisciplinarna družboslovna in humanistična znanja s področja zgodnjega otroštva in so usposobljeni za znanstveno-raziskovalno delo.

Doktorski študijski program je zasnovan tako, da bodo diplomanti dobro usposobljeni za uporabo strokovnega znanja v praksi, zlasti pa za analizo kompleksnih situacij in problemov, k reševanju katerih bodo lahko pristopili celovito, poglobljeno in kreativno.

Delovna področja, za katera so usposobljeni strokovnjaki, ki končajo študij so navedeni na osnovi Standardne klasifikacije poklicev (SKP-v2):

• 1210 Direktorji/direktorice in člani/članice uprave družbe
• 2310 Strokovnjaki/strokovnjakinje za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje
• 2311 Višješolski predavatelji/višješolske predavateljice
• 2340 Strokovnjaki/strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami
• 2351 Strokovnjaki/strokovnjakinje za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode
• 2359 Drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje
• 2451 Pisatelji/pisateljice, novinarji/novinarke ipd.