Pedagogika

Italijanski jezik kot jezik stroke

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Italijanski jezik kot jezik stroke
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Anja Zorman
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: italijanski, slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

 

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Seminar (SE)

45

1,5

učitelj/sodelavec

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14.  Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • predznanje italijanščine na ravni B1 po Skupnem evropskem referenčnem okviru za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja jezikov, kar je v RS primerljivo z maturitetnim preizkusom na osnovni ravni.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
Študent/-ka poglablja in nadgrajuje svojo sporazumevalno zmožnost v italijanščini, predvsem funkcijskih zvrsti v strokovnem jeziku s svojega študijskega področja in funkcionalne pismenosti.

Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov s področja funkcijskozvrstnosti besedil, besediloslovja in leksike, ki študentu/-ki omogočajo učinkovito sprejemanje in oblikovanje strokovnih besedil s svojega študijskega področja.
  • Razumevanje in poznavanje jezikovnih in medkulturnih posebnosti in razlik pri tvorjenju strokovnih besedil v italijanščini v primerjavi s slovenščino.
  • Razvijanje zmožnosti pridobivanje podatkov iz različnih virov in njihove kritične presoje.


Predmetnospecifične kompetence*:

  • Poznavanje zakonitosti tvorjenja strokovnih besedil s študijskega področja. Branje, analiza in tvorjenje besedilnih vrst s študijskega področja (strokovni članek, učbeniški članek, geslo v leksikonu, poglavje v priročniku, referat, poročilo, ocena, seminarsko delo, razprava, intervju, anketa, diplomsko delo).
  • Poznavanje strokovne terminologije s študijskega področja, seznanjanje z osnovami prevajanja s poudarkom na jezikovnih in kulturnih razlikah med jezikoma.
  • Poznavanje pojava medjezikovnega in medkulturnega prenašanja znanja s poudarkom na področju negativnega transferja iz slovenščine v italijanščino.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
Sprejemanje in tvorjenje strokovnih besedil s študijskega področja

  • Dejavniki sporočanjskega procesa. Osnove teorije besedila s poudarkom na kriterijih besedilnosti.
  • Branje, analiza in tvorjenje besedilnih vrst s študijskega področja.
  • Tehnike branja strokovnih besedil: globalno in selektivno branje, izluščenje teme besedila, njegove temeljne misli. Kritičen odnos do besedila in utemeljevanje.
  • Strokovna terminologija, uporaba različnih vrst slovarjev. Korpusno jezikoslovje.


Kontrastivna analiza

  • Osnove prevajanja kot metode primerjanja jezikovnih in kulturnih značilnosti in posebnosti tvorjenja strokovnih besedil s študijskega področja.
  • Hierarhično in asociativno povezovanje znotraj semantičnih polj. Kontrastiranje rabe besedišča v slovenščini in italijanščini.
  • Uporaba fraz, tujk, vljudnostnih oblik, okrajšav.
  • Pravopis: uporaba ločil, velike začetnice.
  • Kulturno pogojene izražanjske razlike. Ekvivalentnost ubesedovanja v različnih jezikovnih sistemih in kulturnih okoljih.


18. Literatura:
Osnovna literatura:

  • BRUNI, F. in ostali. 1997. Manuale di scrittura e comunicazione. Bologna: Zanichelli.
  • DARDANO, M. in TRIFONE, P. 1995. Grammatica italiana con nozioni di linguistica. Bologna: Zanichelli.


Dopolnilna literatura*:

  • BENUCCI A. 1994. La grammatica nell'insegnamento dell'italiano a stranieri. Roma: Bonacci.
  • TRIFONE P. in PALERMO, M. 2003. Grammatica italiana di base. Bologna: Zanichelli.
  • Slovarji:
  • PITTANO, G. 1997. Sinonimi e contrari. Bologna: Zanichelli.
  • SABATINI, F. in COLETTI, V. 1997. DISC (Dizionario italiano Sabatini Coletti). Firenze: Giunti.
  • SABATINI, F. in COLETTI, V. 2003. Dizionario della lingua italiana. Milano: Rizzoli Larousse.
  • ŠLENC, Sergij: Veliki italijansko-slovenski slovar. Ljubljana: DZS, 1997.
  • ZINGARELLI, N. 2004. Vocabolario della lingua italiana. Bologna: Zanichelli.


Dodatna literatura*: /

19. Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:*

  • Študent/-ka pozna osnovne koncepte s področja sprejemanja in tvorjenja strokovnih besedil s svojega študijskega področja v italijanščini.
  • Pozna strokovno terminologijo svojega študijskega področja v italijanščini.


Uporaba:*

  • Sposoben/-na je učinkovito sprejemati in tvoriti strokovna besedila s svojega študijskega področja.
  • Pozna in upošteva jezikovne in kulturne razlike pri sprejemanju in tvorjenju strokovnih besedil s svojega študijskega področja.


Refleksija:*
Zmožen/-na je ovrednotiti svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja strokovnih besedil s svojega študijskega področja.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Samostojno delo študentov
  • e-izobraževanje
  • Razlaga
  • Razgovor/ diskusija/debata
  • Delo z besedilom
  • Proučevanje primera
  • Reševanje nalog


21. Načini preverjanja znanja:
Študent/-ka opravlja izpit iz vsebine predmeta in seminarsko nalogo. Vrednotenje oddane naloge sloni na kriterijih: utemeljenost in verodostojnost podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev, izvirnost interpretacije, jezikovna pravilnost in zgradba besedila, ustreznost zvrsti, povzemanja in navajanja virov, citatov. Sestavni del ocene oddanega dela bo tudi predstavitev njegove vsebine.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec * število skupin


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Evalvacija izvedbe predmeta
Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe
Razgovori študentov z izvajalci predmeta

Evalvacija na ravni zavoda
Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov
Analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov

Učni načrt pripravili: doc. dr. Anja Zorman in dr. Nives Zudič Antonič.
 

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki