Pedagogika

Nemški jezik kot jezik stroke

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Nemški jezik kot jezik stroke
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Alenka Kocbek
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: nemški, slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Edukacijske vede
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: dodiplomski univerzitetni študijski program 1. Stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1., 2. ali 3.
10. Semester: 2., 4. ali 6.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

 

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • predznanje nemščine na ravni B1 po Skupnem evropskem referenčnem okviru za učenje, poučevanje in vrednotenje znanja jezikov, kar je v RS primerljivo z maturitetnim preizkusom na osnovni ravni.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka poglablja in nadgrajuje svojo sporazumevalno zmožnost v nemščini, predvsem funkcijskih zvrsti v strokovnem jeziku s svojega študijskega področja in funkcionalne pismenosti.

b. Splošne kompetence:

  • razumevanje osnovnih konceptov s področja funkcijske zvrstnosti besedil, besediloslovja in leksike, ki študentu/-ki omogočajo učinkovito sprejemanje in oblikovanje strokovnih besedil s svojega študijskega področja;
  • razumevanje in poznavanje jezikovnih in medkulturnih posebnosti in razlik pri tvorjenju strokovnih besedil v nemščini v primerjavi s slovenščino;
  • razvijanje zmožnosti pridobivanja podatkov iz različnih virov in njihove kritične presoje;
  • razvijanje zmožnosti sporazumevanja v tujem jeziku, oblikovanja in podajanja stališč, argumentiranja, sodelovanja v razpravi;
  • razvijanje sposobnosti kritičnega branja in pisanja v nemškem jeziku.


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • sposobnost kritičnega branja različnih besedil s študijskega področja (strokovni članek, učbeniški članek, geslo v leksikonu, poglavje v priročniku in podobno) in poznavanje osnovnih zakonitosti tvorjenja strokovnih besedil;
  • sposobnost tvorjenja besedil za učinkovito sporazumevanje v nemškem jeziku (različne vrste korespondence, poročila in podobno);
  • poznavanje strokovne terminologije s področja poučevanja tujega jezika, psihologije poučevanja, jezikoslovja;
  • seznanjanje z osnovnimi načeli in pastmi prevajanja s poudarkom na jezikovnih in kulturnih razlikah;
  • poznavanje pojava medjezikovnega in medkulturnega prenašanja znanja s poudarkom na pojavu možnega negativnega transferja iz slovenščine v nemščino;
  • sposobnost javne predstavitve izbranih tem v nemškem jeziku.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Kritično branje in pisanje v nemškem jeziku:

  • strategije branja strokovnih besedil, predvsem s področja poučevanja in usvajanja tujega jezika;
  • oblikovanje in podajanje stališč, argumentiranje v nemškem jeziku;
  • osnove pisanja sestavkov v nemškem jeziku (struktura sestavka, oblikovanje odstavkov, parafraziranje, navajanje drugih avtorjev);
  • dopisovanje v nemškem jeziku s poudarkom na različnih slogih pisanja (osnovne oblike pisem, elektronsko dopisovanje);
  • osnove pisanja povzetkov in izvlečkov.
  • Osnove prevajanja:
  • tehnike prevajanja;
  • osnovna načela in pasti prevajanja (pomen, kontekst, funkcija prevoda);
  • prevajanje in kulturne razlike (pojem kulturema).
  • Predstavitve v nemškem jeziku:
  • struktura predstavitve s poudarkom na tipičnih besednih zvezah;
  • pomen verbalnih, paraverbalnih in neverbalnih elementov sporazumevanja;
  • tehnike prepričevanja, argumentiranja.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Skripta v pripravi.

b. Dopolnilna literatura*:

  • Helbig, G. in Buscha, J. (2008). Deutsche Grammatik: Ein Handbuch für den Ausländerunterricht. München: Langenscheidt.
  • Rustemeyer, R. (2007). Einführung in die Unterrichtspsychologie. Darmstadt: WBG.
  • Storch, G. (2008). Deutsch als Fremdsprache – eine Didaktik. Paderborn: Fink.
  • Slovarji:
  • Wahrig - Burfeind, R. (2002). Deutsches Wörterbuch. Bielefeld: Bertelsmann Lexikon Verlag. (ali soroden slovar)
  • Quasthoff, U. (izide novembra 2010). Wörterbuch der Kollokationen im Deutschen. Berlin: De Gruyter.


Enciklopedični slovarji, slovarji sopomenk in razni spletni slovarji.

c. Dodatna literatura*:
Aktualni članki iz nemških in avstrijskih časopisov in revij. Strokovna in poljudna besedila dostopna na spletu.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka:

  • pozna in razume osnovne koncepte na svojem študijskem področju v nemškem jeziku;
  • razume strokovno terminologijo svojega študijskega področja v nemščini;
  • razume pomen kulturnih razlik pri usvajanju tujega jezika in prepozna relevantne kulturne razlike med slovenščino in nemščino.


b. Uporaba:*
Študent/-ka je sposoben/-na:

  • učinkovito sprejemati, ovrednotiti in tvoriti strokovna besedila s svojega študijskega področja;
  • upoštevati jezikovne in kulturne razlike pri razpravljanju o različnih temah svojega študijskega področja;
  • oblikovati in predstaviti svoja stališča, povezana s študijskim področjem, v nemškem jeziku.


c. Refleksija:*
Študent/-ka je zmožen/-na ovrednotiti svojo zmožnost sprejemanja in tvorjenja strokovnih besedil s svojega študijskega področja.



Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:

  • frontalna oblika poučevanja;
  • delo v manjših skupinah;
  • samostojno delo študentov;
  • e-izobraževanje;
  • razlaga;
  • razgovor/ diskusija/ debata;
  • delo z besedilom;
  • proučevanje primera;
  • reševanje nalog.


21. Načini preverjanja znanja:
Študent/-ka opravlja pisni in ustni izpit iz vsebine predmeta, pred pristopom k izpitu pripravi nekaj pisnih izdelkov po navodilih učitelja in opravi predstavitev. Vrednotenje pisnih izdelkov temelji na kriterijih: utemeljenost in verodostojnost podatkov, natančnost in strokovnost njihove obdelave, teoretska podlaga zaključkov in prenos ugotovitev, izvirnost interpretacije, jezikovna pravilnost in ustrezna zgradba besedila, ustreznost zvrsti, povzemanja in navajanja virov, citatov. Predstavitev je ocenjena glede na vsebinsko ustreznost obravnavane teme, jezikovno ustreznost, smiselno in pravilno uporabo verbalnih in neverbalnih elementov sporazumevanja. Ocena pisnih izdelkov in predstavitve je upoštevana kot del skupne ocene.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Predavalnica opremljena s sodobno AV in IKT tehnologijo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.

  • Evalvacija izvedbe predmeta: Anketiranje študentov ob zaključku izvedbe in razgovori študentov z izvajalci predmeta.
  • Evalvacija na ravni zavoda: Obravnava poročil o izvedbi predmeta v okviru oddelkov in analiza uspešnosti študentov pri predmetu v okviru oddelkov.



Učni načrt pripravila: Alenka Kocbek, lektor

icon open book

Novice

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

icon arrow more

Dogodki