Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: GIBALNI RAZVOJ OTROKA
2. Šifra predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število KT : 6
5. Učni jezik: Slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Predšolska vzgoja
7. Stopnja študijskega programa: Visokošolski strokovni študijski program1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: Obvezni predmet
9. Letnik: prvi
10. Semester: prvi
11. Študijsk smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

• Študent/-ka spozna poglobljena znanja o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi, konativnimi in antropološkimi dimenzijami, kar omogoča študentom spoznati neločljivost posameznih komponent razvoja;
• spozna modele zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem statusu otroka, o spreminjanju psihosocialnega statusa s sredstvi gibalnih dejavnosti.

b. Splošne kompetence:

• razumevanje anatomsko fizioloških osnov, ter informacijskega sistema gibanja, kar omogoča analizo elementov osnovne motorike in gibalnih dejavnosti;
• razvijanje zmožnosti za zbiranje in ovrednotenje informacijskega sistema morfološkega in motoričnega statusa otroka in celostno prenesti dobljene ugotovitve v prakso.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• razvijanje komunikacije z otroki v različnih starostnih obdobijh in odraslimi in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti;
• študent si pridobi znanja za uporabo gibalne dejavnosti, kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje gibalnih izkušenj;
• razumevanje metodičnega področja gibalne/športne vzgoje ter pridobitev praktičnih znanj za poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobij predšolskega otroka in otrok v 1. raz./9 šole.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.
Študent/-ka spozna:

• modele otrokovega razvoja: kognitivni, psihomotorični in afektivni; nevromotorika, senzomotorika, psihomotorika, sociomotorika, senzorična integracija,
• motorične sposobnosti, latentne strukture, morfološke značilnosti,
• osnovne gibalne spretnosti, motorično učenje, gibalne vzorce – refleksi, programiran in načrtovan razvoj, arhaična gibanja in lokomocije, stabilnost, manipulacije, specifične in specializirane dejavnosti,
• vplive gibalnih dejavnosti na živčno-mišični sistem, mišice kot biološki motorji, pretok energije, prehrane,
• transportne sisteme, vloga srčno-žilenga sistema v miru in obremenitvah, aerobne in anaerobne procese, dihalne funkcije, telesna kondicija,
• sisteme za upravljanje: tristopenjski nivoji: refleksna, spontana in hotena gibanja,
• biomehaniko pokončne drže: anatomske in fiziološke osnove položajev telesa, vrste in oblike gibanja glede na vlogo lokomotornega aparata,
• telesne konstitucije, volge pokončne telesne drže, utrujenost zaradi statičnih položajev; nastajanje slabe telesne drže; vzroki, pojavne oblike, posledice in preventivni ukrepi,
• razvojne lestvice telesne kontrole ročnih spretnosti,
• gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiarnje gibalnih izkušenj,
• motnje v gibalnem razvoju ter vpliv na osebnostni razvoj; pojav gibalnega nemira, zavrtosti, nerodnosti, centralne motorične motnje v povezavi z drugimi pojavnimi oblikami.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

• Pišot, R., Jelovčan, G., (2004). Motorika predšolskega otroka, študijski priročnik. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
• Pišot, R., Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Združenje učiteljev in trenerjev smučanaj Slovenije.
• Pišot, R., Murovec, S., Gašperšič, B., Sitar, P., Janko, G. (2000). Smučanje 2000+. Ljubljana. Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.

b. Dopolnilna literatura:

• Pistotnik, B., Pinter, S., Dolenc, M. (2002). Gibalna abeceda. Ljubljana: Fakulteta za šport. Inštitut za šport.
• Videmšek, M., Drošler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra, kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

c. Dodatna literatura:

• Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje, Predšolska vzgoja – II: knjiga, 1. Ponatis. Maribor: Pedagoška fakulteta.

19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:
Študent pridobi različna pojmovanja predmetnega področja motorika predšolskega otroka in pridobljena znanja vključuje v vsa področja dejavnosti v vrtcu.
Vsak študent naj ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista vzgojna področja, za katere ima poseben interes in spsobnosti.

b. Uporaba:
Sposoben je načrtno pripraviti in smiselno prilagoditi področje dejavnosti Gibanje v različnem otrokovem starostnem obdobju.

c. Refleksija:
Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Uporabljene metode poučevanja in učenja:

• predavanja;
• vaje;
• seminar;
• integrirana praksa v vrtcih.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

• študent pripravi in aktivno predstavi seminarsko nalogo;
• opravi analizo gibalnih vzorcev;
• izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• predavanja: urejena predavalnica z AV sredstvi;
• vaje: urejena telovadnica z različnimi orodji, dovolj drobnega in prenosnega orodja ter atletski stadion v Kopru;
• integrirana praksa: vrtci in osnovne šole;
• seminarske vaje: urejena predavalnica z AV sredstvi.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec (asistent).

25. Metode in oblika evalvacije.

• sprotna evalvacija s strani študentov in učiteljev.

Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Rado Pišot, asist. Giuliana Jelovčan, asist. Tadeja Volmut