Razredni pouk

Razvojna psihologija s prakso

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: RAZVOJNA PSIHOLOGIJA S PRAKSO
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Tina Kavčič
4. Število ECTS kreditnih točk: 7
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

 

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

45

1,5

učitelj

seminar (SE)

30

1

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

nastopi, pedagoška praksa (N)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

105

3,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

študij literature in virov (ŠL)

30

1

seminarska naloga (SN)

45

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • Vpis v program.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • osvoji temeljna znanja o biosocialnem, kognitivnem in psihosocialnem razvoju, sodobnega človeka od spočetja do smrti,
  • podrobno se seznani z razvojne značilnostmi šolskih otrok na razredni stopnji,
  • pozna individualne razlike ter razvije razumevanje spodbudnih in škodljivih vplivov okolja na razvojni proces,
  • razume pomen uspešne komunikacije s starši.


b. Splošne kompetence:

  • prizadevanje za kakovost,
  • občutljivost in odprtost za ljudi in socialne situacije.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika,
  • ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja in medsebojnih odnosov ter učinkovito reševanje disciplinskih problemov,
  • učinkovita komunikacija s starši ter poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja z njimi,
  • skrb za psihofizično zdravje in zmanjševanje stresa v pedagoškem procesu in v vsakdanjem življenju.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

  • psihološke teorije razvoja, razmerje: teorija – praksa v razredu,
  • življenjski krog, posebnosti posameznih razvojnih obdobij, tempo, kontinuiteta in diskontinuiteta razvoja,
  • kritične faze, individualne razlike,
  • razvoj osebnosti: telesni, socialno-emocionalni, kognitivni in moralni razvoj,
  • posamezna razvojna obdobja od spočetja do smrti, s posebnim poudarkom na šolskem otroku,
  • pripravljenost za vstop v šolo in zgodnejše všolanje - vloga učitelja,
  • različni načini otrokovega izražanja – razvojni in komunikacijski vidik igre,
  • psihološke osnove individualizacije pri pouku,
  • specifične učne težave in posebne potrebe,
  • pomen otroških prijateljstev, čustveni problemi osamljenih otrok,
  • strah in anksioznost, agresivnost v šoli,
  • mentalno-higienski pogoji razvoja (družina, šola) in učiteljevo preventivno delo, sodelovanje s starši,
  • metakognicija,
  • empatija,
  • komunikacija v šoli in njena vloga v razvoju posameznika,
  • učiteljeva osebna in profesionalna avtonomija in njegove razvojne možnosti.


18. Literatura:

  • Batistič, Z. M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
  • Marjanovič, U. L., Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
  • Papalia, D. E., Olds, S. W., Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet – Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy.
  • Pergar, K. M. (2004). Šola in otrokov razvoj – Mlajši otrok v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. (ponatis)


19. Predvideni študijski dosežki:

  • pozna temeljne značilnosti različnih razvojnih obdobij,
  • razume spodbudne in škodljive vplive okolja na razvojni proces,
  • razume interakcijsko delovanje različnih dejavnikov dednosti in okolja na biosocialni, kognitivni in psihosocialni razvoj,
  • pozna teoretske osnove značilnosti odzivanja otroka in mladostnika,
  • razume psihološke potrebe mlajših učencev v skupini vrstnikov (pripadnost, ustreznost, avtonomnost),
  • pozna problematiko razvojnih značilnosti otrok s posebnimi potrebami in specifičnimi učnimi težavami,
  • razume delovanje osebnostnih značilnosti učitelja in vpliv le teh na učence in njihovo odzivanje,
  • pozna načine vzpostavljanja konstruktivne komunikacije z učenci in starši,
  • razume pomen refleksije lastnih življenjskih izkušenj in dela na sebi.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

  • seminar,
  • predavanja,
  • individualni študij.


21. Načini preverjanja znanja:

  • priprava in predstavitev seminarske naloge,
  • izpit.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Seminarska učilnica z možnostjo uporabe izobraževalne tehnologije.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • visokošolski učitelj in
  • visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • sprotna evalvacija med potekom predavanj, seminarjev, vaj
  • končni evalvacijski vprašalnik


Učni načrt pripravila: doc. dr. Marjanca Pergar Kuščer

 

icon open book

Novice

26. apr. | Novice

Predstavitev kandidata za dekana, izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika

Obveščamo vas, da bo predstavitev kandidata za dekana UP PEF, izr. prof. dr. Tomaža Grušovnika, potekala v torek, 7. maja 2024, ob 13.30 v Predavalnici št. 2 (P2 – 1. nadstropje).

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

icon arrow more

Dogodki