Razredni pouk

Slovenski jezik 1

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: SLOVENSKI JEZIK 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

45

1,5

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj /sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Seminarska naloga (SN)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

60

2

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • - vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • Študent/-ka opazuje in spoznava ustroj slovenskega knjižnega jezika kot sredstva sporazumevanja.
  • Spoznava ravninsko zgradbo jezikovnega sestava, razmerje med jezikom in zunajezikovno stvarnostjo ter ustrezna področja preučevanja jezika.
  • Opazuje in spoznava dejavnike in potek jezikovnega sporazumevanja; na ta način poglablja zmožnost tvorjenja in razumevanja povedi ter se usposablja za tvorjenje jasnih besedil in za njihovo sprejemanje.
  • Opazuje in spoznava slovnične in slovarske prvine in zakonitosti slovenskega knjižnega jezika; tako poglablja svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajuje svojo slovnično, slovarsko in pravopisno zmožnost. Ob študiju zgradbe slovenskega knjižnega jezika se seznanja s temeljno strokovno literaturo; usposablja se za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za poznejše jezikovno samoizobraževanje.
  • Razvija kritično razmerje do obravnavanih jezikovnih in jezikoslovnih pojavov.
  • Uvaja se v raziskovanje slovenskega jezika.


b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Razumevanje ustroja slovenskega knjižnega jezika in njegovih zakonitosti.
  • Razvijanje pragmatične, slovnične, slovarske in pravopisne zmožnosti ter usposabljanje za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov kot osnovo za jezikovno samoizobraževanje in raziskovanje jezika.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Ravninska zgradba jezikovnega sistema; področja preučevanja jezika: zunanje in notranje jezikoslovje.
  • Dejavniki in potek jezikovnega sporazumevanja. Govorna dejanja.
  • Skladnja slovenskega knjižnega jezika: vloga skladnje pri upovedovanju, pomenska podstava povedi; stavek, stavčni členi; eno- in večstavčna poved. S skladnjo povezana pravopisna vprašanja (ločila).
  • Oblikoslovje slovenskega knjižnega jezika: besedne vrste v razmerju do stavčnih členov; oblikoslovne kategorije; morfem; oblikoslovna paradigmatika; slogovna vrednost oblikoslovnih prvin. Z oblikoslovjem povezana pravopisna vprašanja.
  • Besedoslovje slovenskega knjižnega jezika: besedno pomenoslovje (referenca in razmerje predmet-pojem-izraz; razmerja med pomeni; pomen in smisel), slogovna vrednost besed, osnove besedotvorja, osnove frazeologije. Z besedoslovjem povezana pravopisna vprašanja. Oblikoslovne, skladenjske, pomenske in slogovne lastnosti besede v enojezičnem slovarju (razlagalnem, pravopisnem): aktivna raba in raziskovanje slovarja. Elektronski mediji.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Kaučič-Baša, Majda (2007): Beseda in slovar. Skripta. Koper: PEF.
  • Kaučič-Baša, Majda (2001): Slovenski šolski slovar v zamisli Petra Weissa. V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11. Slovenski slavistični kongres v Kopru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 189-192.
  • Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.).
  • Toporišič, Jože (1998): Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Obzorja. (Izbrana
  • poglavja.).
  • Toporišič, Jože (1982): Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS. (Izbrana poglavja.)
  • Slovar slovenskega knjižnega jezika.
  • Slovenski pravopis.


b. Dopolnilna literatura:

  • Križaj Ortar, Martina, Bešter, Marja idr. (1999-2002): Na pragu besedila 1-4. Ljubljana: Rokus.


c. Dodatna literatura:

  • Kranjc, Simona (2006): Poglavja iz skladnje otroškega govora.
  • Kunst-Gnamuš, Olga (1992): Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana: DZS.
  • Weiss, Peter (2001): Slovenski šolski slovar. V: Zbornik Slavističnega društva Slovenije 11. Slovenski slavistični kongres v Kopru. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 183-188.


19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:

  • razume ravninsko zgradbo jezikovnega sistema;
  • pozna in ustrezno navaja temeljne pojme naslednjih poglavij slovenskega jezikoslovja: pragmatike, skladnje, oblikoslovja, besedoslovja;
  • razume konkretna vprašanja slovenske knjižne norme.


b. Uporaba:

  • jezikovna zmožnost v skladu z obravnavano snovjo;
  • usposobljenost za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za jezikovno samoizobraževanje;
  • sposobnost uporabe pri predmetu pridobljenih znanj pri poučevanju;
  • usposobljenost je za samostojno raziskovanje nekaterih problemov slovenščine v šolski praksi.


c. Refleksija:

  • zmožnost za presojo lastne strokovne usposobljenosti za poučevanje slovenskega jezika;
  • zmožnost za presojo skladnosti med učnim načrtom za jezikovni pouk in njegovo izpeljavo pri poučevanju;
  • na osnovi razumevanja usvojenih jezikoslovnih pojmov zmožnost za presojo strokovne vsebine osnovnošolskih učbenikov za slovenski jezik.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

a. Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja.
  • Delo v manjših skupinah.
  • Samostojno delo študentov.


b. Metode dela:

  • Razlaga.
  • Pogovor/ razprava.
  • Delo z besedilom in z videoposnetkom.
  • Preučevanje primera.


21. Načini preverjanja znanja:

  • Pisni kolokvij in izpit, ki sestoji iz pisnega jezikovno-jezikoslovnega testa (kritična presoja in teoretična utemeljitev praktičnih zgledov) in ustnega dela.
  • Seminarski referat.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • projektor LCD, grafoskop;
  • knjižna in elektronska verzija jezikovnih priročnikov,
  • dostop do besedilnih korpusov Beseda ali FIDA.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj,
  • 1 habilitirani visokošolski sodelavec.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.

Učni načrt sestavila: izr. prof. dr. Majda Kaučič-Baša.

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki