Razredni pouk

Slovenski jezik 2

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: SLOVENSKI JEZIK 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1,5

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj / sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

 

14.  Samostojno študentovo delo: 

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

15

0,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka opazuje in spoznava slovenski jezik v prostoru in času:

  • Opazuje in spoznava prostorsko in socialno razplastenost slovenskega jezika danes in si tako oblikuje pogled na družbeno povezovalno vlogo knjižnega jezika; spoznava funkcijsko zvrstnost slovenskega jezika in besedilne vrste, s poudarkom na besedilnih vrstah v šolskem komuniciranju.
  • Opazuje glasovne prvine slovenskega knjižnega jezik in tako dopolnjuje svoje vedenje o zgradbi slovenskega knjižnega jezika ter nadgrajuje svojo pravorečno zmožnost. Ob tem se seznanja s temeljno strokovno literaturo, usposablja se za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za poznejše jezikovno samoizobraževanje.
  • Spoznava mesto slovenskega jezika med drugimi jeziki. Preučuje družbeni položaj slovenskega jezika skozi čas in spoznava slovenska besedila kot pomembno sestavino ustvarjanja slovenske zgodovine.
  • Nadgrajuje znanje o ustroju slovenskega jezika in s tem utrjuje zavest o sistemski urejenosti jezika.


b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih pojmov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje komunikacijske zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c. Predmetno specifične kompetence:

  • Razumevanje družbeno povezovalne vloge knjižnega jezika in vloge besedil pri ustvarjanju slovenske zgodovine.
  • Zmožnost za izbiro prostorsko-socialnih in funkcijskih zvrsti jezika, ki ustrezajo govornemu položaju.
  • Pravorečna zmožnost.
  • Zmožnost za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov kot osnova za jezikovno samoizobraževanje in raziskovanje jezika.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Zvrstnost slovenskega jezika: Prostorske in socialne zvrsti, uporaba prostorskih variant slovenskega jezika v šoli. Govorni in pisni jezik. Funkcijske zvrsti in besedilne vrste s poudarkom na besedilnih vrstah v šolskem komuniciranju.
  • Glasoslovje in pravorečje slovenskega knjižnega jezika s posebnim poudarkom na razlikah med govorom in pisavo, ki jih je treba upoštevati pri branju (samoglasniški fonemi in naglas) in pri opismenjevanju (premena po zvenečnosti, izgovor črk l in v). Glasoslovni podatki v slovarskih priročnikih in raba slovarjev. Osnovne glasovne lastnosti slovenskih narečnih skupin.
  • Zgodovina slovenskega jezika: Izvor slovenskega jezika. Glavni obrisi zgodovine družbenega položaja slovenskega jezika, vključno s položajem slovenščine v šoli. Periodizacija razvoja slovenskega knjižnega jezika. Besedilne vrste skozi čas.
  • Ob obravnavi glasoslovja, zvrsti jezika in besedilnih vrst poglabljanje znanja o ustroju slovenskega jezika na skladenjski, oblikoslovni in besedoslovni ravnini, ob tem pa utrjevanje zavesti o sistemski urejenosti jezika.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Kaučič-Baša, Majda: Osnove glasoslovja in pravorečja. Skripta. Koper: PEF.
  • Pogorelec, Breda (1983). Razvoj slovenskega knjižnega jezika. V: Dular, J., Kirn, R., Kolar, M., Pogorelec, B. Slovenski jezik II. Maribor: Obzorja, 5-42.
  • Toporišič, Jože (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
  • Toporišič, Jože (1998): Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)
  • Toporišič, Jože (1996): Slovenski jezik in sporočanje 2. Maribor: Obzorja. (Izbrana poglavja.)


b. Dopolnilna literatura:

  • Križaj Ortar, Martina, Bešter, Marja idr. (1999-2000): Na pragu besedila 1-4. Ljubljana: Rokus.


c. Dodatna literatura:

  • Orožen, Martina (1996): Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: ZIFF.


19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:

  • pozna in ustrezno navaja temeljne pojme naslednjih poglavij slovenskega jezikoslovja: nauka o zvrstnosti, glasoslovja, besediloslovja, zgodovine jezika.


b. Uporaba:

  • zna uporabljati jezikovne zvrsti, ki ustrezajo govornemu položaju;
  • obvlada pravorečje slovenskega knjižnega jezika;
  • usposobljen/-a je za samostojno uporabo jezikovnih priročnikov in za jezikovno samoizobraževanje na področju glasoslovja;
  • pri predmetu pridobljena znanja je sposoben/-a uporabljati pri poučevanju;
  • usposobljen/-a je za samostojno raziskovanje nekaterih vprašanj zvrstnosti slovenskega jezika, predvsem uporabe različnih zvrsti jezika v šoli.


c. Refleksija:

  • zmožen/-a je ovrednotiti lastno strokovno usposobljenost za poučevanje obravnavanih poglavij slovenskega jezikoslovja;
  • zmožen/-a je ovrednotiti skladnost med učnim načrtom za jezikovni pouk in njegovo izpeljavo pri poučevanju;
  • na osnovi razumevanja usvojenih jezikoslovnih pojmov zna presojati strokovno vsebino osnovnošolskih učbenikov za slovenski jezik.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

a. Oblike dela:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Samostojno delo študentov


b. Metode dela:

  • Razlaga.
  • Pogovor/ razprava.
  • Delo z besedilom, zvočnim posnetkom in videoposnetkom.
  • Preučevanje primera.


21. Načini preverjanja znanja:

  • Pisni kolokvij in izpit.
  • Seminarski referat.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.


23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • grafoskop, videorekorder, projektor LCD,
  • kasetni magnetofon,
  • fonolaboratorij.



24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitirani visokošolski učitelj.
  • 1 habilitirani visokošolski sodelavec.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.


Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Kaučič - Baša

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki