Osnovni podatki o predmetu

1 Ime predmeta: UVOD V KNJIŽEVNOST
2 Koda predmeta:
3 Nosilec predmeta: doc. dr. Barbara Zorman
4 Število ECTS kreditnih točk: 4
5 Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6 Študijski program: Razredni pouk
7 Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8 Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9 Letnik: 1.
10 Semester: 2
11 Študijska smer:
12 Steber programa: 

Obveznosti

13.  Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14.  Samostojno študentovo delo: 

Cilji in kompetence

15 Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik

16 Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka se teoretično in praktično usposablja za sprejemanje in vrednotenje književnosti.

b Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
• Razvijanje&n; jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

c Predmetnospecifične kompetence:

• Študent/-ka spoznava zgradbo književnih besedil in zakonitosti komunikacijskega procesa.
• Oblikuje si kriterije za vrednotenje/kritično presojo sodobnih literarnih besedil in uprizoritev dramskih besedil.
• Seznani se z novejšimi pristopi in sodobnimi raziskovalnimi tendencami literature na Slovenskem in v svetu.
• Dopolnjuje in poglablja znanje o zgodovinskem razvoju književnosti.

Vsebina predmeta in literatura

17 Opis vsebine

• Teoretična izhodišča branja literature in uprizarjanja dramskih besedil – recepcijska estetika in komunikacijska funkcija literature.
• Bralec in književnost.
• Meja med literarno umetnino in gledališkim delom. Dramska in gledališka recepcija (razmerje med dramskim besedilom in uprizoritvijo).
• Znak v gledališču.
• Sodobni literarni pristopi v 20. stoletju.
• Branje proznih, lirskih in dramskih besedil.
• Zgodovinski pregled razvoja književnosti in njenih teoretičnih osvetlitev.

18 Literatura

a Osnovna literatura:

• Aristoteles: Poetika. Prevedel, uvod in opombe napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 19822.
• H. R. Jauss: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 1998.
• B. Paternu: Razpotja slovenske proze, Novo mesto, 1993.
• J. Pogačnik idr.: Pregled slovenske književnosti od 1945 do 2000. F. Zadravec: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001.
• M. Juvan: Domači Parnas v narekovajih: parodija in slovenska književnost, Ljubljana, 1997.

b Dopolnilna literatura:

• R. Barthes: Retorika Starih; Elementi semiologije. Ljubljana: ŠKUC: Znanstveni inštitut (Studia humanitatis), 1990.
• J. Koruza: Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, Ljubljana, 1997.
• F. Zadravec: Slovenski roman dvajsetega stoletja I. Murska Sobota, 1997.

c Dodatna literatura:

• Literatura. CZ, 1977 (Leksikoni Cankarjeve založbe).

19 Predvideni študijski dosežki:

a Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka pozna razvoj predmetnega področja raziskovanja književnosti kot znanstvene discipline.
• Pozna in upošteva ključne dejavnike, potrebne za interpretacijo književnih del.
• Pozna kriterije, ki določajo sodobne načine analize različnih književnih žanrov.

b Uporaba:

• Sposoben/-na je učinkovito izpeljati analizo književnega besedila. Zna smiselno prilagajati interpretacijo književnega besedila različnim uporabnikom književnosti.

c. Refleksija:

• Zmožen/-na je ovrednotiti svoje bralne procese književnosti.glede na uresničevanje zastavljenih ciljev branja.. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z besedilom.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20 Metode poučevanja in učenja

a Oblike dela:

• frontalna oblika poučevanja
• delo v manjših skupinah
• samostojno delo študentov

b Metode dela:

• razlaga
• razgovor/diskusija/debata
• delo z besedilom
• proučevanje primera
• reševanje nalog
• vključevanje za posamezno vsebinsko področje kompetentnih predavateljev

21. Načini preverjanja znanja:
Sodelovanje na predavanjih, seminarjih in vajah.
Opravljena in predstavljena seminarska naloga 30 % ocene in pisni/ustni izpit 70 % ocene.
Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na UP.Vrednotenje seminarskega dela temelji na naslednjih kriterijih: prisotnost eksplicitne teze/namena raziskave, teoretska podlaga analize, verodostojnost podatkov, natančnost njihove obdelave, ustrezna argumentacija, izvirnost interpretacije, ustrezna strukturiranost, načela dobrega nastopa. Na ustnem izpitu študent dokazuje znanje, ki ga je pridobil s študijem predavane snovi in obvezne ter priporočene literature. Kriteriji so poglobljeno poznavanje, povezovanje snovi, izvirnost mišljenja, kritičnost.

Pogoji in viri

22 Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23 Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica opremljena s sodobno učno tehnologijo.

24 Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec.

Evalvacija

25 Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.

Učni načrt je pripravila: doc. dr. Vida Medved Udovič