UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Naravoslovje 1

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Razredni pouk, 1. stopnja

/

2.

3.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Vaje

Klinične vaje

Druge oblike študija

Samost. delo

ECTS

30 ur

/

LV 15 ur

/

/

45 ur

3

Nosilec predmeta:

doc. dr. Janja Plazar

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

Vsebina:

• definicija biologije kot vede o življenju, , ki obravnava živa bitja in življenjske procese (prehranjevanje, razmnoževanje, rast, dihanje, izločanje, odzivanje na dražljaje itd.);
• osnove biologije celice z osnovami genetike: razlikovanje med prokariotsko in evkariotsko celico ter med rastlinsko in živalsko; temeljni življenjski procesi na celičnem nivoju (fotosinteza, anaerobna in aerobna razgradnja organske snovi);
• pregled sodobnega sistema kraljestev: glavne značilnosti posameznega kraljestva, položaj glavnih rastlinskih in živalskih debel v sistemu (pridobitve skozi evolucijo), predstavitev nižjih taksonov (razredi, rodovi, vrste), ki so značilni za lokalno floro in favno in jih obravnavajo učne vsebine nižjih razredov devetletke;
• kratek pregled biologije človeka: poudarek na tkivih – zgradba in funkcija;
• osnove ekologije: abiotski in biotski dejavniki, prilagoditve organizmov, medvrstna razmerja, prehranjevalne verige in spleti;
• ekosistemi: raznolikost ekosistemov na Zemlji, glavne značilnosti kopenskih in vodnih ekosistemov na konkretnih primerih, vzdrževanje ravnovesja v ekosistemih in varstvo narave, ogroženost biodiverzitete in varovalni ukrepi za njeno ohranjanje;
• umetno ustvarjeni biotopi (njiva, sadovnjak, travnik, pašnik) in združbe, ki jih naseljujejo ter njihova vloga;
• združitev vseh bioloških znanj pri razlagi kroženja snovi v okolju s poudarkom na biosferi: vloga organizmov pri kroženju snovi in pretoku energije.

Osnovna literatura:

učbeniki biologije za gimnazije (navedeni so primeri, lahko so drugi):

• Stušek, P., A. Podobnik, N. Gogala: Biologija 1, Celica. Ljubljana: DZS, 2001.
• Podobnik, A., D. Devetak: Biologija 4 in 5, Raznolikost živih bitij: 1 in 2. Ljubljana: DZS, 1997.
• Tarman, K. Biologija 6. Ekologija. Ljubljana: DZS, 1999.
• Stušek, P. Biologija človeka. Ljubljana: DZS, 2008.

učbeniki in delovni zvezki za naravoslovje v devetletni osnovni šoli, priročniki za učitelje

Dopolnilna literatura:

• Tome, D. Ekologija: organizmi v prostoru in času. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2006. (izbrana poglavja)
• Tarman, K. Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana: DZS,. 1992.
• Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš: Mala flora Slovenije. Kjuč za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2007.

Naravoslovne poljudne, strokovne in znanstvene revije

• spletne strani (primeri): http://kazalci.arso.gov.si/kazalci, http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci

Dodatna literatura:

• Varno delo v šolskem laboratoriju. Priročnik za učitelje in tehnike pri pouku naravoslovnih predmetov. Ljubljana: DZS, 1999.
• Molles Jr., M.C. Ecology. Concepts and Applications. 2nd Edition. Mcgraw-Hill College, New York, 2001.

Cilji in kompetence:

Cilji:

• Študent/-ka spozna raznolikost živih bitij in življenjskih procesov, osvoji temeljne zakonitosti žive in nežive narave, spozna njuno soodvisnost in spremenljivost, nekatere sodobne znanstvene dosežke v naravoslovju in povezave naravoslovja z drugimi človekovimi aktivnostmi (npr. pridelava hrane, skrb za zdravje). Ob tem spozna aktivno in odgovorno vlogo človeka pri izkoriščanju naravnih virov in pri vsakdanjem poseganju v okolje ter tako razvije odgovoren odnos do okolja in do varovanja narave.
• Študent/-ka ponovi znanja iz biologije, potrebna za izvajanje predmeta Didaktika naravoslovja.
• Študent/-ka razrednega pouka se usposobi za pravilno poučevanje bioloških vsebin naravoslovja v prvih petih razredih devetletke, spozna posebnosti poučevanja naravoslovnih ved (npr. delo z živimi organizmi, terensko delo, varstvo narave, opazovanje, izvajanje poskusov, delo s preparati in kemikalijami, ipd.), dobi osnove za kasnejše učenje in poučevanje v naravi in v primerni šolski učilnici ter se seznani z eksperimentalnim delom in s pravili o varnem delu.

Splošne kompetence:

Študent/-ka:

• je sposoben/-na opisovanja in razlaganja pojavov v slovenskem jeziku in pravilne uporabe strokovne terminologije
• sposobnost prilagoditve znanj in razlage razvojni stopnji učencev,
• je sposoben/-na učinkovitega komuniciranja z učenci, razvijanja pozitivnega skupinskega ozračja ter dobrih odnosov z učenci in med njimi samimi
• je sposoben/-na sintetično-analitičnega mišljenja in pridobi sposobnost reševanja problemov ter fleksibilne uporabe znanja v praksi
• pridobi iniciativnost/ambicioznost, vrednoto stalnega osebnega strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja
• pridobi splošno razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki s svojega in drugih strokovnih in znanstvenih področij

Predmetnospecifične kompetence:

Študent/-ka:

• je sposoben/-na razvijati naravoslovno mišljenje in ozavestiti učence o naravi in okolju, ki jih obkroža
• je sposoben/-na načrtovanja in organiziranja eksperimentalnega in terenskega dela ter interdisciplinarnih projektnih nalog
• zna povezovati vsebine predmeta z nenaravoslovnimi vsebinami
• zna kritično vrednotiti naravoslovno literaturo, namenjeno otrokom,
• je sposoben/-na poiskati in uporabljati strokovno literaturo.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent(-ka):

• pozna biološke vsebine naravoslovja in jih je zmožen/zmožna smiselno povezovati in uporabljati na konkretnih primerih
• pozna, razume in zna uporabljati fizikalne in kemijske koncepte, ki mu/ji omogočajo razlago naravnih pojavov v neživi in živi naravi
• razume in razvija biološke vsebine tako, da nastane čim manj napačnih razumevanj
• je usposobljen/-a zbirati in urejati podatke, jih grafično prikazati ter na tej osnovi potegniti sklepe
• je usposobljen/-a za eksperimentalno in terensko delo
• pozna pristope za reševanje problemsko zasnovanih nalog
• zna uporabljati IKT (npr. elektronsko tablo) in druga didaktična sredstva ter predmete iz vsakdanjega življenja s svojim znanjem in zgledom učence vzgaja k zavedanju pomena ohranjanja ravnovesja v naravi

Uporaba:

Študent(-ka):

• je sposoben/-na uporabiti pridobljeno znanje pri reševanju enostavnih problemov in pri razlagi pojavov in poskusov
• povezuje različne naravoslovne vsebine med seboj in z drugimi nenaravoslovnimi predmeti
• zna uporabljati strokovno literaturo in vire iz bližnjega okolja
• je sposoben uporabiti svoje znanje

Refleksija:

Študent(-ka):

• zna ovrednotiti lastno razumevanje naravoslovnih pojmov in izkušenj v praksi
• zna kritično ovrednotiti skladnost svojega ravnanja z varovanjem narave in okolja
• uporablja različne metode za refleksijo (dnevnik, razstava, vprašalnik, portfoljo…)

Metode poučevanja in učenja:

• predavanja;
• laboratorijske vaje;
• samostojni študij literature;
• konzultacije in diskusije.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

• opravljene laboratorijske vaje – portfolijo,
• izpit.

20 %,

80%.

Reference nosilca / Lecturer's references:

1. MOZETIČ, Patricija, MALAČIČ, Vlado, TURK, Valentina. A case study of sewage discharge in the shallow coastal area of the Adriatic Sea (Gulf of Trieste). Mar. ecol. (Berl.), 2008, issue 4, vol. 29, str. 483-494. http://dx.doi.org/10.1111/j.1439-0485.2008.00257.x, doi: 10.1111/j.1439-0485.2008.00257.x. [COBISS.SI-ID 1897295]
2. FAGANELI, Jadran, OGRINC, Nives, KOVAČ, Nives, KUKOVEC, Katja, FALNOGA, Ingrid, MOZETIČ, Patricija, BAJT, Oliver. Carbon and nitrogen isotope composition of particulate organic matter in relation to mucilage formation in the Northern Adriatic sea. Mar. Chem.. [Print ed.], 2009, vol 114, str. 102-109, doi: http://dx.doi.org/10.1016/j.marchem.2009.04.005. [COBISS.SI-ID 22579239]
3. MOZETIČ, Patricija, SOLIDORO, Cosimo, COSSARINI, Gianpiero, SOCAL, Giorgio, PRECALI, Robert, FRANCÉ, Janja, BIANCHI, Franco, DE VITTOR, Cinzia, SMODLAKA, Nenad, FONDA UMANI, Serena. Recent trends towards oligotrophication of the Northern Adriatic: evidence from chlorophyll a time series. Estuaries and coasts, 2010, vol. 33, št 2, str. 362-375, ilustr. http://dx.doi.org/10.1007/s12237-009-9191-7. [COBISS.SI-ID 2015055]
4. MOZETIČ, Patricija, FRANCÉ, Janja. Škodljiva cvetenja alg v slovenskem morju : [naravoslovne potapljaške tablice], (Naravoslovne terenske tablice MBP Piran, 4). Prva izdaja, NIB-MBP, Piran 2006. NIB-MBP-Piran, Morska biološka postaja, 2006. 2 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1674063]