Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: STROKOVNA BESEDILA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Sonja Starc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: Obvezni
9. Letnik: 3.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

• Cilj predmeta Strokovna besedila so poglobiti in nadgraditi predvsem pisno sporazumevalno zmožnost, in sicer s spoznavanjem osnov pragmatike, besediloslovne teorije in osnov vizualne slovnice ter s samostojnim oblikovanjem različnih strokovnih besedilnih vrst s poudarkom na zmožnosti tvorjenja diplomske naloge in strokovnega oz. znanstvenega članka.
• Ob zgledih in analizi besedil študent spoznava pragmatične in besedilotvorne zakonitosti (strukturo besedila, izbor izraznih sredstev, diskurzivno vrednost): postopke tvorjenja besedil, utemeljevanja, opisovanja, pripovedovanja, poročanja, razlaganja, definiranja, razvrščanja, razpravljanja, povzemanja ter tvorjenja besedilnih vrst, ki vsebujejo omenjene slogovne postopke.

b. Splošne kompetence:

• Utrjevanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje zmožnosti za uspešno sporočanje s pomočjo besedila.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov, ki jih ponujajo pisni viri.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Zmožnost izbire ustreznih jezikovnih znakov in ustreznega koda glede na govorni položaj in namernost sporočanja.
• Zmožnost rabe slogovnih postopkov utemeljevanja, opisovanja, poročanja, razlaganja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja.
• Zmožnost posredovanja strokovnega/znanstvenega jezika in uzaveščanja njegove rabe.
• Zmožnost rabe ugotovitev jezikoslovnih teorij pri tvorbi besedila.
• Zmožnost tvorbe strokovnega besedila.
• Zmožnost preverjanja in uporabe pridobljenega znanja v praksi.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

• Dejavniki (jezikovnega) sporazumevanje: (Jakobsonova) sporazumevalna shema, s poudarkom na medosebni funkciji.
• Izražanje govorčevega namena, naslovnikovo odzivanje na sporočeno. Izbor jezikovnih sredstev za izražanje sporočanjske namernosti (govorna dejanja: neposredna, posredna). Raba performativov.
• Besedilo – diskurz. Besedilotvorni elementi: kohezivna sredstva:ponovne pojavitve: členitev po aktualnosti, tema – rema; razvijanje jedra; tematsko istovetenje; parafraza, členek. Koherenca – pomen – smisel, enopomenskost (termini).
• Struktura besedila, splošni kulturni vzorci (problem – rešitev), besedila nepretrganega toka, besedila kolonije.
• Osnove vizualne slovnice. Večkodnost besedil (besedila več semiotskih kodov).
• Izbor jezikovnega/znakovnega koda glede na besedilno vrsto.
• Ubesedovalni (slogovni) postopki (utemeljevanja, opisovanja, poročanja, razlaganja, ponazarjanja, definiranja, pojasnjevanja, razpravljanja).
• Glagolski, samostalniški slog besedila.
• Tvorba strokovnega besedila.
• Raba znanstvenega instrumentarija.
• Branje/razumevanje in posredovanje strokovnega, učbeniškega besedila učencu.

18. Literatura

a. Osnovna

• Bešter, Marja (1994): Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. V: Uporabno jezikoslovje 2. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 44-52.
• Mikolič, Vesna (2007): Izrazi moči argumenta z vidika razumljivosti. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.153-162.
• Osolnik Kunc, Viktorija (2007): Strokovno sporočanje z vidika razumljivosti. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.143-152.
• Starc, Sonja (2007): Struktura znanstvenega besedila in njegova zunanja členjenost, kot se kažeta v primerih besedil Jezika in slovstva. V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.175-200.
• Vogel, Jerca (2007): “Nestrokovnost” v primeru poljudnoznanstvenih besedil (pragmatično-funkcijski vidik). V: Razvoj slovenskega strokovnega jezika. Obdobja 24. Metode in zvrsti. (ur. Irena Orel). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.125-142.

b. Dopolnilna

• Kranjc, Simona 2004: Besedni red, usvajanje prvega in učenje drugega/tujega jezika. V: Jezik in slovstvo XLIX/3–4. 145–158.
• Kunst Gnamuš, Olga (1995): Teorija sporazumevanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center diskurzivnih študij.
• Nidorfer Brezar, Mojca 1997: Ilokucijsko dejanje zahteve. V: Posrednost in argumentacija v govoru. Ljubljana: Center za diskurzivne študije.
• Starc, Sonja (2006): Besedilna matrica in struktura vzorca besedila problem – rešitev ter možnost njune uporabe pri analizi besedil v šolski praksi. Jezik in slovstvo 51/1. 33–52.
• Toporišič, J. (1984): Slovenska slovnica. Pregledana in razširjena izdaja. Maribor, Obzorja.

19. Predvideni študijski dosežki:*

• Kompetentno tvorjenje različnih besedilnih vrst, s poudarkom na strokovnem besedilu (seminarski, diplomski nalogi).
• Uporaba pridobljenega teoretičnega znanja pri tvorbi besedila.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

a. Oblike dela:

• frontalna oblika poučevanja;
• delo v manjših skupinah;
• samostojno delo študentov.

b. Metode dela:

• razlaga;
• pogovor/ razprava;
• delo z besedilom (analiza);
• iskanje virov.

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:
Seminarska naloga in pisni izpit, pri katerem študent z odgovori odprtega tipa kritično presoja in teoretično utemeljuje praktične zglede.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine:
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Projektor LCD, elektronska verzija jezikovnih priročnikov, dostop do korpusnih besedil FIDA ali Beseda.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitirani visokošolski učitelj
• (in 1 habilitirani visokošolski sodelavec)
• mentor na vzgojno-izobraževalnih ustanovah

Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Anketni vprašalnik za študente

Učni načrt pripravila: viš. pred. dr. Sonja Starc