Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA SLOVENŠČINE 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 3.
10. Semester: 1.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• opravljeni predmeti: Slovenski knjižni jezik 1, 2, Didaktika, Pedagoška psihologija in Razvojna psihologija;
• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu slovenščina v 1. in 2. triletju osnovne šole ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo v razredu.

b. Splošne kompetence:

• Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
• Razvijanje jezikovne zmožnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
• Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje komunikacijskih spretnosti in sposobnosti navezovanja stikov.
• Poznavanje zakonitosti učno-vzgojnega procesa učenja in poučevanja pismenosti (pred/opismenjevanje), in jezikovnih vsebin.
• Konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja slovenskega jezika in književnosti ter pridobitev praktičnih znanj za (zgodnje) učenje in poučevanje slovenščine.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.
Didaktika jezika

• Didaktična načela, cilji in metode pri pouku slovenskega jezika.
• Zgodovinski pregled pouka slovenščine.
• Načini razvijanja sporazumevalnih dejavnosti učencev v 1. in 2. triletju, s posebnim poudarkom na metodah začetnega opismenjevanja.
• Načini razvijanja slovarske, slovnične, pravorečne in pravopisne zmožnosti učencev v 1. in 2. triletju.
• Načini razvijanja spoznavne zmožnosti o jeziku pri učencih 1. in 2. triletja.
• Načini preverjanja in ocenjevanja slovenščine v 1. in 2. triletju.
• Primeri obravnave določenega jezikovnega pojava.
• Pisanje učnih priprav.
• Nastopi pred skupino študentov/-k (igra vlog), analiza nastopov in učnih priprav.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• O. Kunst Gnamuš: Sporazumevanje in spoznavanje jezika, Ljubljana 1992.
• D. Golli: Opismenjevanje v 1. razredu, Novo mesto 1991.
• M. Križaj Ortar idr.: Slovenščina v 1. triletju osnovne šole, Trzin 2000.
• V. Medved Udovič idr.: Priročnik 1, 2, 3: S slikanico se igram in učim. Ljubljana: Založba MK, 2000, 2001, 2002.

b. Dopolnilna literatura:

• S. Pečjak: Didaktična igra in razvoj nekaterih psihičnih funkcij pri opismenjevanju, Trzin 1994.
• S. Pečjak: Osnove psihologije branja, Ljubljana 1999.

c. Dodatna literatura:
Literatura, ki predstavlja vsebino predmeta bolj podrobno.

19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

• Študent/-ka pozna razvoj predmetnega področja didaktike slovenskega jezika in književnosti kot znanstvene discipline.
• Pozna in upošteva ključne dejavnike, potrebne za oblikovanju sodobnih poučevalnih modelov slovenščine v 1. in 2. obdobju devetletke.
• Pozna kriterije, ki določajo sodobne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje in standarde znanja slovenščine.

b. Uporaba:

• Sposoben/-na je učinkovito izpeljati poučevalne modele tako za (pred) opismenjevanje kot neumetnostna besedila.
• Zna načrtovati letno pripravo in jo smiselno prilagajati otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem slovenščine.

c. Refleksija:
Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje slovenščine glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarji in vaje v manjših skupinah ter samostojni in individualni študij. Predavanja, seminarji in vaje se dopolnjujejo tudi z obiski praktikov in gostov ter tudi z obiski pravljičnih ur v knjižnici.

21. Načini preverjanja znanja:

• Sodelovanje na predavanjih, seminarjih in vajah.
• Opravljena in predstavljena seminarska naloga 30 % ocene in pisni/ustni izpit 70 % ocene.
• Uporablja se ocenjevalna lestvica, ki je sprejeta na UP.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica opremljena s sodobno učno tehnologijo.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija

25.   Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku predavanj, seminarjev in vaj ter zunanja evalvacija po merilih Univerze.

Učni načrt je pripravila: doc. dr. Vida Medved Udovič