Razredni pouk
Didaktika matematike 2
Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: DIDAKTIKA MATEMATIKE 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski
Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 3.
10. Semester: 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:
Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):
| Oblika izvedbe | Število ur | Število KT | Izvajalec |
| predavanja (P) | 15 | 0,5 | učitelj |
| seminarske vaje (SV) | 15 | 0,5 | sodelavec |
| laboratorijske vaje (LV) | 15 | 0,5 | sodelavec |
| SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja
14. Samostojno študentovo delo:
| Oblika aktivnosti | Število ur | Število KT |
| študij literature in virov (ŠL) | 30 | 1 |
| izpit in priprava na izpit (PI) | 15 | 0,5 |
| SKUPAJ | 45 | 1,5 |
Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Študent mora imeti opravljen izpit pri predmetu Didaktika matematike I. Priporočljivo je, da ima študent usvojena znanja s področij razvojne psihologije, osnov pedagogike, pedagoške psihologije in didaktike.
16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent:
- pozna matematične vsebine in cilje pouka matematike v prvih petih razredih osnovne šole,
- si pridobi potrebna znanja za oblikovanje matematičnih pojmov v prvih petih razredih osnovne šole,
- se seznanja z osnovnimi didaktičnimi pristopi v poučevanju matematike,
- se seznanja s študijsko literaturo in se usposablja za samosojno uporabo le-te.
b. Splošne kompetence:
- vzpostavlja primerno delovno okolje s tem, da uporablja širok repertoar metod in strategij dela, ki spodbujajo miselno aktivnost,
- je sposoben premišljeno analizirati dobre in šibke plati svojega pedagoškega dela in načrtovati svoj profesionalni razvoj,
- izkoristi priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za inoviranje svojega dela.
d. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:
- suvereno pomaga učencu pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
- uvaja učenca v poznavanje in uporabo preprostega matematičnega jezika,
- spodbuja učenca k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
- pomaga učencu pri oblikovanju matematičnih pojmov in konceptov,
- razvija strategije pri reševanju preprostih matematičnih problemov ter s pomočjo kognitivnega konflikta motivira učenca k uvidu problemske situacije in reševanju pripadajočega problema,
- preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.
Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
- logika in množice: prikazi, razlage,
- aritmetika: številske množice, osnovne računske operacije in njihove lastnosti,
- geometrija: oblike, preproste transformacije,
- merjenje: dolžina, prostornina, ploščina, masa, čas, denar,
- obdelava podatkov: statistika, verjetnost in kombinatorika,
- problemi in uporaba: matematika iz otrokovega vsakdana,
- reprezentacije matematičnih pojmov.
18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
- Cotič, M. (1999). Matematični problemi v osnovni šoli.Ljubljana: Zavod republike Slovenije
- Cotič, M. (1999). Obdelava podatkov v osnovni šoli.Ljubljana; Zavod republike Slovenije za šolstvo
- Orton, A. (1992). Learning Mathematics (Issues, theory and classroom practice). London Cassell Educa
- Markovac, J. (1990). Metodika početne nastave matematike. Zagreb: ŠK.
- Učbeniška gradiva in priročniki za pouk matematike, Učni načrt za matematiko
- Skemp, R. R. (1971). The Psychology of Learning Mathematics. London: Penguin Books.
b. Dopolnilna literatura*:
- Skemp, R. R. (1971). The Psychology of Learning Mathematics. London: Penguin Books.
- Hodnik Čadež, T. (2004). Vloga konstruktivizma pri oblikovanju matematičnih pojmov na razredni stopnji. V: Marentič Požarnik, B. (ur.) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
- Strokovne revije s področja: Matematika v šoli, Educational Studies in Mathematics, For the Learning of Mathematics, Pedagoška obzorja, Didakta, Sodobna pedagogika, Šolsko polje, Educa…
- Cotič, M., Hodnik Čadež, T. (2002) Teoretična zasnova modela sprememb začetnega pouka matematike v devetletni osnovni šoli.Sodob. pedagog., letn. 53, št. 2.
- Anghileri, J. (2001). Principles and Practicies in Arithmetic Teaching (Innovative approaches for the primary school). Buckingham: Open University Press.
c. Dodatna literatura*:
- Mutić, S. (1996). Konstruktivistično poučevanje matematike. Matematika v šoli 4, str. 193 – 206
- Orton, A. in Wain, G., Eds. (1994). Issues in Teaching Mathematics. London: Cassell
- Cotič, M., Merjenje na začetku osnovne šole. Matematika v šoli, 1997/98, letnik 5, št. 1-2.
- Cotič, M., Zurc, J. (2004). Vloga gibalnih aktivnosti pri zgodnjem poučevanju matematike. Matematika v šoli 11. str. 142 – 154
- Cotič, M., Žakelj, A.Gagnejeva taksonomija pri preverjanju in ocenjevanju matematičnega znanja. Sod. Ped., 2004, letn. 55, št.
19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent:
- pozna osnovne zakonitosti in specifičnosti procesa poučevanja matematike,
- pozna osnovne metode, oblike, načela in postopke sodobnega poučevanja matematike,
- pozna proces oblikovanja in definicije matematičnih pojmov, načine in oblike matematičnega sklepanja,
- se zna natančno izražati in uporabljati matematični jezik.
b. Uporaba:*
Študent:
- izbere ustrezne metode in oblike poučevanja glede na razvojno stopnjo učencev in glede na matematično vsebino,
- je sposoben logično-matematično razmišljati ter ustrezno in spretno uporabiti procese oblikovanja matematičnih pojmov in oblike matematičnega sklepanja pri pouku,
- povezuje matematične vsebine z drugimi področji.
c. Refleksija:*
- študent je pozoren na svoj način poučevanja ter ga dograjuje in kvalitetno izboljšuje na osnovi izkušenj ter novih spoznanj in dognanj,
- ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu.
Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminarske vaje, laboratorijske vaje.
21. Načini preverjanja znanja:
pisni in ustni izpit.
Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem ter didaktičnimi pripomočki; študijska literatura.
24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*
- 1 habilitiran visokošolski učitelj in
- 1 habilitiran visokošolski sodelavec,
oba habilitirana s področja didaktike matematike.
Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
- - študentska anketa
- - pogovor s študenti.
Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda
Novice
11. mar. | Novice
Vabilo k udeležbi na Mednarodnem simpoziju Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost | Invitation to the International Symposium Meaning-making, Multiliteracies and Multimodality
Namen simpozija je, odpirati vprašanja in iskati odgovore, kako se v sodobnosti odzivati na možnosti, ponujene z moderno tehnologijo (digitalizacija in UI) pri izbiri znakovnih sistemov za tvorjenje pomena v komuniciranju. Simpozij bo potekal od 19. do 20. marca 2026 v Kopru. The purpose of the Symposium is to rethink and open wider the discussion about how modern person responds to the possibilities offered by modern technology in choosing semiotic systems for making meaning in communication. The Symposium will take place from 19 to 20 March 2026 in Koper.
Dogodki
17. mar. | Dogodek Koper
Posvet: Prijavil_a bi projekt: Kje naj začnem?
19. mar. | Dogodek Koper