Razredni pouk

Didaktika naravoslovja 1

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA NARAVOSLOVJA 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Samo Fošnarič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik: 3.
10. Semester: 5.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika

število ur

število KT

izvaja

predavanja (P)

30

1

učitelj in laborant

seminarji (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

seminarske vaje (SV)

15

0,5

sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec in laborant

SKUPAJ

75

2,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika

število ur

število KT

seminarsko delo (SD)

15

0,5

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

45

1,5

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni izpiti iz predmetov naravoslovje, didaktika z izobraževalno tehnologijo, razvojna psihologija, pedagoška psihologija.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

  • Študent(ka) pozna in razume vsebinske in didaktične značilnosti naravoslovnega pouka v 1. in 2. triletju.
  • Študent(ka) pridobi zmožnost asistiranja pri pouku naravoslovja v 1. in 2. triletju.


b. Splošne zmožnosti

  • sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov;
  • avtonomnost, (samo)kritičnost (samo) reflektivnost, prizadevanje za kakovost.


c. Posebne zmožnosti za Razredni pouk

  • poznavanje in razumevanje vsebinskih in didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju naravoslovja;
  • asistiranje pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine na področju naravoslovja;
  • poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav na področju naravoslovja.


Vsebina predmeta in literatura

16. Opis vsebine.

  • Značilnosti in posebnosti naravoslovnega pouka.
  • Naravoslovna pismenost.
  • Cilji pouka naravoslovja za 1. in 2. triletje osnovne šole.
  • Mednarodne raziskave naravoslovnega znanja.
  • Teorije poučevanja in učenja naravoslovja.
  • Sodobne oblike in metode poučevanja in učenja pri naravoslovju.
  • Konstruktivistični način poučevanja pri začetnem naravoslovju.
  • Razvoj izbranih naravoslovnih pojmov, njihove napačne predstave in posebnosti poučevanja.
  • Zastavljanje vprašanj – produktivna vprašanja.
  • Splošni in naravoslovni postopki.
  • Raziskovalni pristopi pri pouku naravoslovja.
  • Učilnica v naravi.
  • Načrtovanje, izvajanje in kritično vrednotenje pouka naravoslovja.
  • Preverjanje naravoslovnega znanja in opisno ocenjevanje.
  • Okoljska vzgoja, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ter ekološka osveščenost učitelja.

17. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Cencič, Mi., Cencič, Ma. (2002). Priročnik za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana: MK. (264 str.)
  • Ferbar, J. (ured.), (1993). Tempusovo snopje. Ljubljana: DZS. (416 str.)
  • Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS. (117 str.)
  • Skribe-Dimec, D., Umek, M. (1995). Opisno ocenjevanje otrokovih dosežkov pri pouku spoznavanja narave in družbe. V: Razdevšek- Pučko, C. (ured.) Opisno ocenjevanje. Novo mesto: Pedagoška obzorja, str. 134-159.
  • Skribe-Dimec, D. (2007). S preverjanjem znanja do naravoslovne pismenosti. Ljubljana: DZS. (187 str.)


b. Dopolnilna literatura:

  • Cornell, J. (1994). Približajmo naravo otrokom. Celje: Mohorjeva družba. (139 str.)
  • Krapše, T. (ured.), (1992). Razvoj začetnega naravoslovja. Nova Gorica: Educa.
  • Novak, T. s sodelavci (2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor: Pedagoška fakulteta. (196 str.)
  • Rutar-Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (193 str.)
  • Skribe-Dimec, D. (1998). Raziskovalne škatle. Ljubljana: Modrijan. (77 str.)


c. Dodatna literatura

  • Čepič, M., Glažar, S. A., Devetak, I., Strgar, J. (2006). Naravoslovje v teoriji in šolski praksi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (210 str.)
  • Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Ljubljana: DZS. (308 str.)
  • Piciga, D. (1995). Od razvojne psihologije k drugačnemu učenju in poučevanju naravoslovja. Nova Gorica: Educa. (222 str.)
  • Učni načrti, učbeniki in priročniki za pouk naravoslovja v prvem in drugem triletju.
  • Revije: Naravoslovna solnica, Preverjanje in ocenjevanje itd.


18. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje: Študent:

  • pozna in razume didaktične značilnosti pouka v prvih dveh triletjih osnovne šole na področju naravoslovja;
  • razume specialnodidaktična znanja s področja naravoslovja za doseganje kurikularnih ciljev v prvih dveh triletjih osnovne šole;
  • pozna širok spekter strategij poučevanja za doseganje kurikularnih ciljev naravoslovja v prvih dveh triletjih osnovne šole.


b. Uporaba: Študent:

  • je občutljiv za razvojne potrebe otrok, individualizacijo in didaktično strokovnost na področju naravoslovja;
  • je sposoben asistiranja pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine na področju naravoslovja.


c. Refleksija: Študent:

  • je sposoben analizirati, sintetizirati in kritično vrednotiti.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

19. Metode poučevanja in učenja:

  • Predavanja z aktivno udeležbo (sprotno preverjanje znanja ob koncu vsakega predavanja, reševanje problemov, diskusije, vprašanja, pobude…), seminarsko delo, uporaba IT, vaje, konzultacije, samostojni študij, študij v skupini, samostojna izdelava in predstavitev učil ali eksperimentov.
  • Izvajanje pedagoškega procesa na OŠ je pod mentorstvom specialnega didaktika.


20. Načini preverjanja znanja:

  • Seminarska naloga (skupina)
  • Laboratorijske vaje (izdelava in predstavitev didaktičnega učila ali eksperimenta)
  • Predavanja (aktivnost)
  • Pisni izpit.


Pogoji in viri

21. Delitev na skupine.
Delitev v skladu z veljavnimi normativi.

22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • Učilnica z avdio-vizualno opremo.
  • Zbirka demonstracijskih eksperimentov za izvedbo predavanj ter zbirke eksperimentov za izvedbo laboratorijskih vaj.


23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • habilitiran visokošolski učitelj,
  • habilitiran visokošolski sodelavec,
  • laborant..


Evalvacija

24. Metode in oblika evalvacije.

  • Sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov ob zaključku izvedbe.
  • Vključenost v fakultetni oziroma univerzitetni sistem zagotavljanja kakovosti.


Učni načrt pripravila: doc. dr. Darja Skribe-Dimec, viš. pred. mag. Claudio Battelli

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki