Razredni pouk

Didaktika družboslovja 2

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA DRUŽBOSLOVJA 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Stanko Pelc
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet
9. Letnik: 3.
10. Semester: 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnost

Število ur

Število KT

seminarsko delo (SD)

15

0,5

nastop in priprava na nastop (NA)

15

0,5

izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Didaktika družboslovja 1
  • vpis v letnik


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent/-ka spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela pri predmetu spoznavanje okolja v 1. triletju in družbe v 2. triletju osnovne šole ter se teoretično in praktično usposablja za samostojno delo v razredu.

b. Splošne kompetence:

  • Razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov.
  • Razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Obvlada temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa na področju družboslovja.
  • Pri konkretizaciji kurikula družboslovja ustrezno povezuje in usklajuje cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj.
  • Pri načrtovanju in izvajanju pouka družboslovja upošteva razvojne značilnosti in individualne posebnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja.
  • Izkazuje pozitiven odnos do učencev, ob razumevanju in spoštovanju do njihovega socialnega, kulturnega, jezikovnega in religioznega porekla.
  • Pri učencih razvija socialne veščine, razume in obvlada osnovne postopke in načela svetovalnega pogovora in dela z učenci.
  • Vzpostavlja močno učno okolje s tem, da uporablja širok repertoar učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost učencev.
  • Smotrno kombinira individualni, skupinski in frontalni pouk.
  • Uporablja učinkovite načine za spodbujanje motivacije in razvijanje strategij samostojnega učenja pri učencih (učenje učenja).
  • Uporablja učinkovite načine za zagotavljanje zdravega učnega okolja ter spodbuja oblikovanje zdravju prijaznega življenjskega sloga.
  • V pouk ustrezno vključuje informacijsko komunikacijsko tehnologijo in pri učencih razvija informacijsko pismenost.
  • Pouk prilagaja individualnim posebnostim učencev v predznanju, interesih, stilih in zmožnostih za učenje.
  • Obvlada in smotrno uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in dosežkov in spremljanja napredka učencev, tako na področju znanja kot strategij učenja in socialnih veščin.
  • Daje konstruktivno povratne informacije o dosežkih in primerno sporoča učne rezultate.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Različni didaktični modeli na primerih poučevanja družboslovja v 1. in 2. triletju.
  • Kroskurikularni cilji in družboslovje.
  • Korelacija in integracija z drugimi predmeti.
  • Individualizacija in diferenciacija pouka družboslovja.
  • Preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku družboslovja, pričakovani dosežki učencev.
  • Učni pripomočki za pridobivanje družboslovnih znanj. Analiza, vrednotenje, izdelovanje različnih učil.
  • Načrtovanje, izvedba, analiza pouka družboslovja.
  • Timsko delo pri pouku družboslovja.
  • Priprava in izvedba dni dejavnosti s poudarkom na družboslovnih ciljih in vsebinah, terenskem delu, ekskurzijah, obisku ustanov...
  • Analiziranje in vrednotenje učiteljevega dela s poudarkom na samorefleksiji.


18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Veljavna učna načrta: Družba, Spoznavanje okolja
  • Jank, W., Meyer H.: Didaktični modeli. ZRSŠ, Ljubljana, 2006
  • Budnar, M. (ur.): Družba 4. razred. Načrtovanje, poučevanje, učenje, ocenjevanje. Modeli poučevanja. ZRSŠ, Ljubljana, 2006.
  • Rutar Ilc Z.: Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2003
  • Rupnik Vec, T., Kompare, A.: Kritično mišljenje v šoli. ZRSŠ, Ljubljana, 2006
  • Peklaj, C.: Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve. DZS, Ljubljana, 2001.


b. Dopolnilna literatura:

  • Razdevšek-Pučko, C. (ur.): Opisno ocenjevanje. Pedagoška obzorja, Novo mesto, 1995
  • Marentič-Požarnik B., Magajna, L., Peklaj, C.: Izziv raznolikosti – stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Educa. Nova Gorica, 1995.


c. Dodatna literatura:
Bo javljena sproti

19. Predvideni študijski dosežki:*

a. Znanje in razumevanje:

  • Študent/ka pozna in razume različne didaktične modele poučevanja in učenja družboslovja in išče povezave s prakso.
  • Pozna specifične učne in razvojne značilnosti različnih skupin učencev pri pouku družboslovja in zanje najprimernejše metode učenja.
  • Pozna stične točke kroskurikularnih ciljev in tem s kurikulum družboslovja.
  • Pozna teoretična izhodišča in različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja družboslovja.
  • Se seznanja z viri za didaktično pripravo pouka družboslovja ter njihovo samostojno uporabo.
  • Se usposablja za vodenje pouka družboslovja ter analiziranje in ocenjevanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela.
  • Se usposablja za timsko delo.


b. Uporaba:

  • Različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse (hospitacije).
  • Pri predmetu pridobljena znanja uporabi pri praktičnem usposabljanju in pri nastopu.
  • Različne učne metode in tehnike uporabi pri načrtovanju in izdelavi učil, nalog za preverjanje in ocenjevanje znanja, mini učnih situaci...


c. Refleksija:

  • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje poučevanje družboslovja in poučevanje drugih glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
predavanja, delavnice, mapa izdelkov, nastop, hospitacije, terensko delo, konsultacije, e-učenje.

21. Načini preverjanja znanja:

  • mapa izdelkov II ( 20%)
  • sprotno delo pri vseh oblikah (prisotnost, pripravljenost, sodelovanje) (10 %)
  • nastop – priprava, izvedba, analiza učne enote (20 %)
  • ustni ali pisni izpit (50 %)


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.


23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Ustrezno IT opremljena učilnica z mobilnim pohištvom.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec
  • sodelavci praktiki


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov.


Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Stanko Pelc

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki