Razredni pouk

Didaktika glasbe 2

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA GLASBE 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Ivan Lešnik
4. Število ECTS kreditnih točk: 3
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni
9. Letnik: 3.
10. Semester: 6.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

15

0,5

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

sodelavec

SKUPAJ

45

1,5

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

15

0,5

študij literature in virov (ŠL)

15

0,5

izpit in priprava na izpit (PI)

15

0,5

SKUPAJ

45

1,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • Razvite glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja, glasbeno ustvarjalnost in zvočno mišljenje za razumevanje vsebin predmeta in aktivno sodelovanje pri glasbenih dejavnostih ter uspešno pripravo na kasnejše samostojno delo.
  • Obvladati mora osnove tehnike igranja na mala glasbila. Instrumente s tipkami in na kljunasto flavto.
  • Zaželeno je, da ima kandidat osnovna znanja iz razvojne psihologije in splošne didaktike.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:
Študent:

  • si razvija, poglablja in razširja z različnimi glasbenimi dejavnostmi glasbene sposobnosti, spretnosti, ustvarjalnost in znanja ter zvočno mišljenje,
  • pozna načine, kako učencu z različnimi glasbenimi dejavnostmi približati glasbene vsebine in razvijati njegove glasbene sposobnosti, spretnosti, ustvarjalnost in znanja v smislu estetskega, glasbenega in celostnega otrokovega razvoja,
  • povezuje glasbene vsebine z drugimi področji,
  • zna samostojno poiskati in uporabljati študijsko literaturo,
  • pozna načine vključevanja sodobne tehnologije v učni in glasbeno-ustvarjalni proces,
  • prenaša in preizkuša teoretična in praktična spoznanja v prakso.


b. Splošne kompetence:
Študent:

  • ima sposobnost komunikacije z učenci, starši in sodelavci zer razvija pozitivno razredno klimo,
  • pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti upošteva razvojne značilnosti in individualne posebnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega načrtovanja in evalviranja ciljev,
  • vzpostavlja primerno delovno okolje z uvajanjem različnih metod in dejavnosti ter strategij dela, ki spodbujajo miselno in ustvarjalno aktivnost,
  • se stalno strokovno izpopolnjuje in si razvija glasbene zmožnosti za inoviranje svojega dela in za aktivno vključevanje v kulturne dejavnosti v okolju.


c. Predmetnospecifične kompetence*:
Študent:

  • pozna in razume učni načrt ter njegovo uporabo pri pouku,
  • pozna zakonitosti učenja in poučevanja glasbe,
  • z uvajanjem različnih glasbenih dejavnosti (petje, igranje na mala glasbila, poslušanje, ustvarjanje) v pouk glasbe suvereno vodi učenca pri njegovem celostnem glasbenem razvoju, estetskem oblikovanju in razvijanju zvočnega mišljenja,
  • učenca uvaja v poznavanje in uporabo glasbenega jezika,
  • spodbuja učenca k pogovoru in presoji idej z vrstniki,
  • konceptualno razume specialnodidaktično področje glasbe,
  • poustvarja glasbo glede na lastne sposobnosti in izkušnje,
  • pozna in razume glasbo različnih zvrsti in stilnih obdobij,
  • preverja in uporablja pridobljeno znanje v praksi.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine:

  • Glasbene dejavnosti:
  • petje (vokalna tehnika, metode učenja pesmi, petje po grafičnem zapisu, dirigiranje, interpretacija),
  • igranje na mala glasbila (mala glasbila, uporaba, metode učenja igranja na mala glasbila, glasbena ustvarjalnost, dirigiranje, interpretacija),
  • poslušanje glasbe (metode poslušanja, izbira skladb, vrednotenje),
  • ustvarjalnost (vrste ustvarjalnosti, metode za razvijanje ustvarjalnosti, vrednotenje,
  • glasbeno-didaktične igre (vrste, metode, uporaba),
  • zakonitosti glasbenega in estetskega razvoja,
  • oblikovanje in uporaba glasbenih pojmov,
  • glasba kot sredstvo komunikacije pri poslušanju, izvajanju in ustvarjanju (različne glasbene zvrsti, stilna obdobja, ljudska glasbena kultura, izvajalske zasedbe),
  • izbrane vsebine glede na učne cilje, interese in potrebe študentov,
  • modeli poučevanja, učna ura, učenje,
  • integracija glasbe z drugimi vsebinami,
  • načrtovanje, spremljanje in evalviranje učenja in poučevanja glasbe,



18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

  • Slosar, M. (2003): Izbrana poglavja iz didaktike glasbene vzgoje.
  • Didaktični kompleti za glasbeno vzgojo avtorjev M. Slosar, B. Oblak,.
  • Sicerl-Kafol, B. (2000). Celostna glasbena vzgoja. Srce-um-telo. Debora. Ljubljana.
  • Rotar Pance, B. (2005). Motivacija – ključ h glasbi. Nova Gorica, Educa, Melior.
  • Strokovni članki v serijskih publikacijah.
  • Izbrane notne edicije.


b. Dopolnilna literatura*:

  • De la Motte-Haber,H. (1990).Psihologija glasbe.DZS,Ljubljana
  • Notne edicije in zvočni primeri
  • Slosar, M. : Pesmi za Nacka


c. Dodatna literatura*:

  • Koncertni listi in sporedi.
  • Članki o glasbi in koncertih.


19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*
Študent:

  • ima teoretična in praktična znanja za razvijanje glasbenih sposobnosti, spretnosti, glasbene ustvarjalnosti in znanj ter estetskega čuta in zvočnega mišljenja,
  • pozna ustrezne metode dela, ki jih bo izbral na osnovi opazovanja učenca in sledenja učenčevega razvoja,
  • se zna natančno izražati in uporabljati osnovne elemente glasbenega jezika,
  • ima pridobljen čut za urejenost, vztrajnost in sistematičnost pri delu,
  • pozna in zna v pouk uvajati vse glasbene dejavnosti.


b. Uporaba:*
Študent:

  • v skladu s potrebami, nameni in cilji učinkovito izbira in uporablja raznolike glasbene dejavnosti, vsebine, metode in sredstva,
  • načrtuje in organizira tako okolje, ki spodbuja otrokov glasbeni in estetski razvoj,
  • pri pouku upošteva notranjo in zunanjo diferenciacijo,
  • poustvarja glasbene vsebine,
  • povezuje glasbene vsebine z drugimi področji.


c. Refleksija:*

  • z učenci vrednoti svoje delo in ga sproti izboljšuje,
  • vrednoti in kritično izbira glasbeno literaturo in glasbeno produkcijo,
  • kritično vrednoti in načrtuje lastni profesionalni razvoj.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, praktično delo v šoli, individualno delo.

21. Načini preverjanja znanja:

  • seminarska naloga,
  • nastop v šoli in obveznosti v okviru prakse,
  • izpit.: ustni in praktični.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

  • Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem, klavirjem in Orfovim instrumentarijem; didaktične zbirke, notne edicije, zvočni posnetki, študijska literatura, mreža hospitacijskih šol z mentorji oziroma mentoricami.


24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj;
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec, oba habilitirana s področja didaktike glasbe;
  • mentor na hospitacijskem VIZ (šola).


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • študentska anketa,
  • pogovor s študenti.


Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Mirko Slosar

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki