Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: DIDAKTIKA ŠPORTNE VZGOJE 1
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: Slovenski

Podatki o vmeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Stopnja študijskega programa: Univerzitetni program 1. stopnje
8. Obvezni ali izbirni predmet: obvezni predmet
9. Letnik: 4.
10. Semester: 7.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:/

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

• Poglobiti znanja o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja kot del celostnega razvoja ter možnosti medpredmetnega vplivanja in povezovanja.
• Spoznati načine vplivanja in spreminjanja psihomotoričnega statusa s sredstvi gibalnih/športnih dejavnosti.
• Osvojiti in razvijati didaktično metodična znanja za vodenje športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole.
• Usposobiti za ustvarjalno izbiro in oblikovanje smotrov. Nalog in vsebin športne vzgoje v nižjih razredih osnovne šole.
• Usposobiti se za vključevanje najmlajših v proces športne vzgoje.
• Znajo zagotoviti varno vadbo vseh udeležencev pri športni vadbi v šoli.

b. Splošne kompetence:

• Razvijati zmožnosti za izbor, organiziranje, uporabo in evalvacijo vsebin gibalne/športne aktivnosti kot osnovnih sredstev in vsebin didaktike športne vzgoje;
• Razumeti in poznati celosten vpliv gibalno/športnih aktivnosti ter izbranih specifičnih vsebin kot dejavnika kakovosti življenja.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje komunikacije z otroki v različnih starostnih obdobjih in odraslimi in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
• Študent si pridobi znanja za uporabo gibalne dejavnosti, kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje in strukturiranje gibalnih izkušenj.
• Razumevanje metodičnega področja gibalne/športne vzgoje ter pridobitev praktičnih znanj za poučevanje G/Š vzgoje v vseh starostnih obdobij otrok prve in druge triade osnovne šole.

Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

Študent spozna:

• Obstoječe možnosti in prakse načrtovanja, organiziranja, izvajanja in evalvacije gibalnega procesa z uporabo različnih vsebin gibalno/športnih dejavnosti prilagojenih otrokovi starosti in pogojem.
• pristope, vsebine in možnosti za vplivanje na razvoj gibalnih kompetenc ter sooblikovanja telesne in gibalne samopodobe otrok in mladostnikov;
• gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; možnosti in poti oblikovanja in strukturiranja gibalnih izkušenj,
• motnje v gibalnem razvoju ter vpliv na osebnostni razvoj; pojav gibalnega nemira, zavrtosti, nerodnosti, centralne motorične motnje v povezavi z drugimi pojavnimi oblikami.

18. Literatura:

a. Osnovna literatura:

• Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Pišot, R., Jelovčan, G. (2007): Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
• Branko Škof (ur)(2007). Šport po meri otrok in mladostnikov: Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Pišot, R., Planinšec, J. (2005): Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
• Mišigoj – Duraković, M. in sodelavci. (2003). Telesna vadba in zdravje. Ljubljana: FŠ, Zavod za šport Slovenije; Zagreb: Kineziološka fakulteta.

b. Dopolnilna literatura:

• Pišot, R., Jelovčan, G., (2004). Motorika predšolskega otroka, študijski priročnik. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper.
• Videmšek, M., Drošler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra, kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
• Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

c. Dodatna literatura:

• Revije: Annales, Kineziologija Slovenica, Šport, Sodobna pedagogika, Zdravstveno varstvo, Didakta …

19. Predvideni študijski dosežki:*
a. Znanje in razumevanje:

• Študent pridobi osnove predmetnega področja teorija športa z didaktiko športne vzgoje I in pridobljena znanja vključuje v vsa področja dejavnosti v prvi triadi osnovne šole.
• Vsak študent naj ima hkrati možnost, da se temeljitejše usposobi za tista vzgojna področja, za katere ima poseben interes in sposobnosti.

b. Uporaba:

• Sposoben je načrtno pripraviti in smiselno prilagoditi področje Športne vzgoje v različnem otrokovem starostnem obdobju.

c. Refleksija:

• Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:

• predavanja in vaje.

21. Načini preverjanja znanja:

• Študent sodeluje pri vajah in pripravi nastop med vajami,
• opravi analizo nastopov,
• pripravi analizo otrokove gibalne igre,
• piše portfolijo pri urah vaj,
• izpit.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.

• Urejena telovadnica z različnimi orodji, dovolj drobnega in prenosnega orodja ter igrišče – vadbena površina na prostem.
• Ustrezna športna oprema za študente ter učitelje in sodelavce.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

• 1 habilitiran visokošolski učitelj in
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

25. Metode in oblika evalvacije.
sprotna samoevalvacija in evalvacija študentov


Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Rado Pišot, asist. Tadeja Volmut, asist. Giuliana Jelovčan