Razredni pouk

Pedagoška praksa 2

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: PEDAGOŠKA PRAKSA 2
2. Koda predmeta:
3. Nosilka predmeta: prof. dr. Majda Cencič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: 1. stopnja, univerzitetni
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

učitelj, sodelavec

SKUPAJ

15

0,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

hospitacije (HO)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

2

priprave na nastope in nastopi (NA)

30

2

krajši pisni izdelki (KPI)

30

1

seminarsko delo (dnevnik, portfolio) (SD)

45

1,5

SKUPAJ

165

5,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

Cilji:

  • Študent/-ka v praksi spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli.
  • Praktično se usposablja za samostojno delo.


Splošne kompetence:

  • Razvijati zmožnosti uporabe različnih strategij v neposrednem delu na različnih predmetnih področjih (kurikularni predmeti).
  • Pri načrtovanju in izvajanju pouka upoštevati razvojne značilnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja.
  • Razvijati reflektivni pristop pri vzgojno-izobraževalnem delu.


Predmetnospecifične kompetence*:

  • Obvladati temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa vseh kurikularnih predmetov v 1. triletju osnovne šole.
  • Pri konkretizaciji kurikula ustrezno povezati in uskladiti cilje, vsebine, učne metode in pristope ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj vseh kurikularnih predmetov v 1. triletju osnovne šole.
  • Smiselno in učinkovito oblikovati ustrezne priprave na izbrano temo vseh kurikularnih predmetov, jih izvesti in evalvirati.


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

Opazovanje prakse

  • Tehnike opazovanja in beleženja na praksi.
  • Pomen dnevniških zapisov in beležk.
  • Kolegialno opazovanje in sodelovanje.
  • Dnevnik prakse.


Sodelovanje

  • Kolegialno sodelovanje.
  • Sodelovanje z mentorjem in vključenimi v učni proces.
  • Pomen portfolia.


Nastopi

  • Načrtovanje učno-vzgojnega procesa za vse kurikularne predmete 1. triletja osnovne šole (učne priprave, tematske priprave, projektno delo, letna priprava).
  • Nastopi pred učenci, mentorjem, kolegom in samorefleksije.
  • Analize in refleksije.
  • Strategije učinkovitega poučevanja.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:

  • Cencič, M. (2000). Nekatere strategije reflektivnega poučevanja. V: Kramar, M., Duh, M. (ur.).
  • Priročniki, učbeniki, delovni zvezki vseh kurikularnih predmetov, potrjeni na Svetu za splošno izobraževanje, in e-gradiva za posamezne kurikularne predmeta 1. razreda osnovne šole.
  • Literatura se sproti dopolnjuje.
  •  

b. Dopolnilna literatura:

  • M. Blažič: Izbrana poglavja iz didaktike, Novo mesto 1995.
  • M. in M. Cencič: Praktično usposabljanje učiteljskih kandidatov, Ljubljana 1994.
  • B. Marentič Požarnik: Psihologija učenja in pouka, Ljubljana 2000.
  • L. Magajna, C. Peklaj: Izziv raznolikosti, Nova Gorica 1995.



19. Predvideni študijski dosežki:

a. Znanje in razumevanje:*

  • Študent/-ka pozna osnovne tehnike opazovanja učnega procesa.
  • Razvija spretnosti neposrednega dela z učenci.
  • Pozna in upošteva ključne dejavnike, ki so potrebni za uspešno poučevanje v 1. razredu.
  • Razume pojave, ki potekajo v praksi.


b. Uporaba:*

  • Sposoben/-na je učinkovito analizirati in ovrednotit svoje delo in ostalih.
  • Zna načrtovati, izpeljati in ovrednotiti svoje delo.
  • Zna oblikovati pripravo in jo smiselno prilagajati sposobnostim in zmožnostim učencem.


c. Refleksija:*

  • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje delo glede na zastavljene in dosežene cilje.
  • Strokovno delo reflektira na osnovi zbranih informacij.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

20. Metode poučevanja in učenja:
nastopi, hospitacije, individualno in sodelovalno učenje, pisanje dnevnika in vodenje portfolia.

21. Načini preverjanja znanja:
Opravljene in predstavljene obveznosti. Poročilo o poteku prakse z zapisi (sprotni načrti, priprave, refleksije, dnevnik ipd.) so zbrani in urejeni v portfoliu prakse.
Ocena je opisna: opravil/a, ni opravi/a prakse.

Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.*
Praksa poteka individualno, pri vajah pa so skupine v skladu z normativi.
.
23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Pristanek vzgojno izobraževalnih ustanov in sodelovanje s partnerskimi osnovnimi šolami.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec,
  • mentorji/ice na osnovnih šolah.


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku prakse in zunanja evalvacija po merilih Univerze.


Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Majda Cencič, doc. dr. Vida Medved Udovič.

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki